V nadaljevanju preberite:
- Kožni rak je najpogostejši rak v Sloveniji.
- Prekomerna izpostavljenost soncu prinaša več tveganj za zdravje ljudi, med drugim poviša tveganje za kožnega raka in okvaro vida.
- Zdrava zagorelost ne obstaja
Najpogostejši rak v Sloveniji je kožni rak, ki predstavlja približno 20 odstotkov vseh novih primerov raka. Po podatkih iz leta 2022 je za tem rakom v državi zbolelo okoli 19.000 oseb, v zadnjih letih pa s kožnim melanomom letno diagnosticirajo okoli 800 oseb, od tega jih 135 zaradi te bolezni umre.
Če pogledamo po svetu, največje breme ta rak predstavlja med belo populacijo, ki živi okoli ekvatorja, na primer v Avstraliji, na Novi Zelandiji, medtem kov Evropi do najbolj ogroženi prebivalci v severnem delu stare celine, na primer na Norveškem, Švedskem, Danskem in na Irskem, Slovenija se pa med evropskimi državami uvršča na 10. mesto. Trenutno je v Sloveniji živi okrog 10.000 oseb, ki so jim kadarkoli diagnosticirali kožni melanom.
Rak, melanom - znak "grde račke"
To je rak, ki lahko nastane z zelo dolgim zamikom
Povečana pojavnost kožnega raka je predvsem posledica povečane izpostavljenosti ultravijoličnim (UV) žarkom preko sonca. Kot je povedala dermatologinja Laura Đorđević Betetto z dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je glavni problem tega raka ta, da nastane z zamikom in je posledica izpostavljenosti UV-žarkom izpred 30 let ne pa tekočega obdobja.
"Zato vidimo povečano incidenco zaradi te povečane izpostavljenosti po letu 2000. Takrat je postala zelo popularna porjavela koža, popularni so postali solariji. Hkrati je nastopilo tudi povečano izpostavljanje soncu v prostem času, v med športnimi aktivnostmi, pa tudi to, da so ljudje začeli več časa preživljati v hribih, ob tem se seveda niso zaščitili," pojasni dermatologinja.
"Hkrati je povedati, da se je izboljšala naša diagnostika kožnega raka, zlasti s pojavom dermoskopije v dermatologiji, ki nam omogoča, da odkrijemo kožnega raka že v začetnih stadijih. Ko je še povsem ozdravljiv in prognoza v teh primerih je odlična."
Svetla koža, oči, lasje
Zelo ogroženi so tisti, ki imajo zlasti svetlo kožo, svetle oči, svetle lase in tisti, s fototipom kože ena sli dve. Ogrožene so osebe, ki imajo veliko število melanocitnih nevusov oziroma znamenj in to več kot 100, ki so nepravilna. Ne sme se pozabiti tudi na tiste s slabim imunskim sistemom. To so zlasti osebe po transplantacijah ali tisti, ki jemljejo določena imunosupresivna zdravila, še pove strokovnjakinja. "In pa seveda še enkrat bi rada poudarila, tista skupina, ki je najbolj ogrožena, so tisti, ki so kronično ali intermitentno izpostavljeni UV žarkom. Torej, kronično ali vsak dan, torej recimo delavci na prostem. Za maligni melanom pa še bolj nevarna intermitentna izpostavljenost sončnim žarkom. To pomeni, nekajkrat na leto močna izpostavljenost. Recimo celo leto nisi bil na soncu, potem pa greš na dopust in ležiš na plaži. In te še opeče, seveda do opeklin. To je tista stvar, ki najbolj vpliva na nastanek melanoma kasneje v življenju. Tudi, če nimaš teh drugih dejavnikov tveganja."
30, 40 let nazaj je med starši veljalo pravilo, da otroke poleti čim bolj silijo, da so čim več na soncu, češ da bodo pozimi bolj zdravi. In tudi to je nekaj, kar žanjemo sedaj.
Zdrava zagorelost ne obstaja
Bor Hrvatin Stančič z dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in Đorđević Betetto sta bila enotna, da zdrava zagorelost ne obstaja, vsaka zagorelost je namreč poškodba kože. Zaradi tega je pomembno, da ljudje ob izpostavljenosti soncu redno nanašajo kremo z zaščitnim faktorjem. Za najboljšo možno zaščito je treba sončno kremo nanašati na dve uri in po vsakem kopanju v morju ali bazenu, je poudarila Đorđević Betetto.
Nevarno tudi za oči
Na vpliv sonca pa ni občutljiva le koža, temveč tudi oči. Ob izpostavljenosti UV-žarkom namreč prihaja do različnih sprememb na očeh, je opozorila v. d. predstojnice očesne klinike UKC Ljubljana Mojca Urbančič. "Ločimo akutne učinke, ko smo pač izpostavljeni neki izrazitejši obremenitvi, taki učinki se kažejo predvsem v smislu opeklin oziroma vnetja veznice, lahko tudi poškodbe roženice. Z epidemiološkega vidika so pa v bistvu pomembnejši kronični učinki oziroma posledice, ki so pač rezultat dolgotrajnejšega izpostavljanja UV sevanju." pojasni Urbančič. "Tukaj gre večinoma za spet spremembe na sprednjih očesnih delih, se pravi pojavljajo se spremembe na veznici. Taki tipični spremembi, ki ju lahko pogosto vidimo, recimo pri delavcih, ki delajo veliko zunaj, sta pterigij pa pingvekula. Potem lahko se pojavijo degenerativne spremembe v roženici, jasna pa je tudi povezava med UV sevanjem in nastankom sive mrene."
Za oči najbolj škodljivo zjutraj ali pozno popoldan
Za UV-indeks na splošno velja, da je najvišji sredi dneva, vendar pa je UV-sevanje za oči lahko bolj škodljivo zgodaj zjutraj ali pozno popoldan, saj je doza UV-sevanja, ki jo prejmejo oči, zelo odvisna od višinskega kota sonca. "Direktno gledanje v sonce povzroči trajno okvaro vida, zato ga odsvetujemo. Pri dojenčkih in predšolskih otrocih je za zaščito oči pomembno predvsem pokrivalo, ustrezna sončna očala priporočamo le v zahtevnejših svetlobnih pogojih, saj neustrezna očala lahko neugodno vplivajo na razvoj vida."
Solarna joga
Direktno gledanje v sonce povzroči trajno okvaro vida, zato ga zdravnica odsvetuje. Strokovnjakinja je izpostavila nevarnost solarne joge, pri kateri ljudje brez zaščite nekaj časa zrejo v sonce. Pri tem lahko pride do opekline na očesni leči, kar lahko povzroči trajno okvaro vida.
dezurni@styria-media.si
