Zdravje > Otrok
6446 ogledov

Odprte ali zaprte šole? Številke so jasne

Alja Skele Saša Despot
Stališče glede zapiranja šol ostaja ves čas omejevalnih ukrepov enako. Otrokom so na voljo tudi Varne točke.

Pandemija koronavirsne bolezni je korenito posegla v duševno zdravje otrok, kar dokazuje tudi zadnja Unicefova raziskava »Duševno zdravje otrok in mladih«, ki podaja samooceno duševnega zdravja otrok in mladih v Sloveniji.*

Zgovoren je tudi podatek, da je skoraj polovica vprašanih pri sebi opazila porast stisk in tesnobe, več kot petina pa jih svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo. Šestdeset odstotkov se jih zaradi epidemije bolj boji prihodnosti kot prej.

»Podatki so izjemno zaskrbljujoči. Čeprav smo jih pričakovali, ne moreš ostati ravnodušen, ko se zazreš v številke in vidiš, kako močno se je stanje poslabšalo,« pojasnjuje vodja zagovorništva otrokovih pravic pri Unicefu Slovenija Alja Skele.

Pravi, da predstavljajo številke po njenih besedah resnične stiske, »ki ne samo da same od sebe ne bodo zvodenele, temveč se bodo brez primerne podpore poglabljale in krepile težave v duševnem zdravju.« Pojasnjuje, da težave na področju obravnave duševnega zdravja otrok in mladih niso posledica epidemije in omejevalnih ukrepov, saj smo jih beležili že leta prej, vendar pa sta zadnji dve leti razkrili marsikatero vrzel, premnoge stiske pa so se poglobile.

Že dlje časa se vsi skupaj zavedamo, da je stanje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zaskrbljujoče. Izredno stanje zadnjega leta je povsem razgalilo vrzeli v sistemu, ki se v obstoječi organizaciji in resursih ne zmore učinkovito odzivati na potrebe otrok in mladostnikov ter njihovih družin.

Alja Skele, Vodja zagovorništva otrokovih pravic pri Unicefu Slovenija

Alja Skele | Avtor: Saša Despot Saša Despot
Po njeni oceni je treba čim prej normalizirati pogovor o duševnem zdravju, poleg tega je potreben celovit pristop k obravnavi otrok, kjer so preventivne in kurativne storitve usklajene in delujejo z roko v roki. »Okrepiti je treba podporo staršem in družinam, kot tudi ne prezreti izjemno pomembne vloge šol in vrtcev pri zgodnjem prepoznavanju težav otrok. In nenazadnje: skrajšati je treba čakalne dobe in zagotoviti dostopnost do storitev, za kar bodo potrebni dodatni strokovni kadri,« dodaja.

Opozorila strokovnjakov s področja duševnega zdravja

Eden od izsledkov Unicefove raziskave je tudi, da je kar 70 odstotkov vprašanih otrok in mladih v zadnjem letu občutilo nepojasnjeno bolečino v trebuhu, bolečino v prsih, slabo počutje, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup, kar je zelo zgovoren podatek prav o duševnem stanju vprašanih.

»Strokovnjaki s področja duševnega zdravja opozarjajo, da bo epidemiji covida-19 sledila še epidemija duševnih motenj. Želeli smo preveriti, kako pogosto so otroci in mladi v zadnjem letu občutili psihofizične simptome, ki so lahko posledica stisk in tudi znanilci težav v duševnem zdravju,« pojasnjuje Alja Skele.

Podatek je pravzaprav alarmantno visok, še posebej zaskrbljujoče pa je, da so nekateri občutili tudi več omenjenih simptomov hkrati, ki so lahko trajali dlje časa. Različne stiske in stresne položaje doživljamo vsi, v nekaterih primerih pa te prerastejo v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč, v najhujših primerih tudi bolnišnično obravnavo.

Alja Skele, Vodja zagovorništva otrokovih pravic pri Unicefu Slovenija

Dodaja, da med otroki in mladimi v zadnjem letu zaznavajo več anksioznosti, depresije, motenj hranjenja in poskusov samomora: »Duševno zdravje otrok in mladih je tudi pomemben napovednik zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih težav začne pred 15. letom starosti, 75 % vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti.« Opozarja, da je  takojšnja obravnava duševne motnje lahko ključna za nadaljnji potek bolezni: »Zato je zgodnje prepoznavanje znakov tako zelo pomembno.«

Zapiranje šol. Da ali ne?

»Naše stališče ves čas omejevalnih ukrepov ostaja enako, in sicer da zaprtje šol predstavlja veliko tveganje za porast ogroženosti otrok, saj se negativni vplivi zaprtja šol pri otrocih kažejo v težavah z duševnim zdravjem, fizičnim počutjem in debelostjo zaradi neaktivnosti, izpadom rednih zdravstvenih storitev oskrbe ter tveganji za zlorabe in naraščajočim nasiljem,« opisuje vodja zagovorništva otrokovih pravic pri Unicefu Slovenija.

Šola | Avtor: Epa Epa

Šolski obroki nekaterim otrokom po njenih besedah predstavljajo edine hranljive obroke. Opozarja, da skriti, dolgoročni vplivi vključujejo tudi zmanjšan zaposlitveni potencial kot tudi povečanje stopnje tveganja revščine: »Neenak dostop do digitalnih učnih virov in različna podpora staršev poglabljata razkorak ter neenakosti med mladimi. Obiskovanje šole je za otroke in njihov razvoj ključnega pomena.«

Dlje ko so šole zaprte, več otrok trpi zaradi obsežnih izgub pri učenju in pod težo dolgoročnih negativnih vplivov. Otroci iz družin, ki nudijo manj podpornega okolja, in tisti, ki so žrtve nasilja, zlorab in ustrahovanja, imajo bistveno slabše duševno zdravje.

Alja Skele, Vodja zagovorništva otrokovih pravic pri Unicefu Slovenija

Spremenjene razmere so po opažanjih Alje Skele vplivale na povečanje trenj med odraslimi in v odnosu do otrok: »Šola tako tudi pri razbremenjevanju napetih družinskih odnosov, ki vodijo v visoko tvegane dogodke, igra izjemno pomembno vlogo.«

Opozarja še, da so otroci in mladi zaradi zaprtja šol prikrajšani tudi za medsebojno podporo s strani vrstnikov in nekaterih pomembnih trenutkov v  življenju, kot so odpovedani dogodki, preloženi izpiti ipd.

»Mladi se počutijo negotove glede prihodnjih korakov, ki so lahko povezani z njihovimi akademskimi dosežki. Počutijo se, da ne nadzorujejo več svoje prihodnosti, kar povečuje stiske in občutek zaskrbljenosti,« pravi. Izrazito negativen vpliv vpeljave šolanja na daljavo in ustavitve številnih preventivnih ter športnih programov pa se je po njenih navedbah kazal tudi na področju telesne aktivnosti in gibalnih sposobnosti otrok. »Telesna aktivnost pa otroke med drugim varuje pred tesnobo in motnjami razpoloženja, kot tudi vpliva na kognitivne sposobnosti ter učni uspeh. Vse to govori v prid prizadevanj, da šole ostanejo odprte,« je jasna.

Varna točka | Avtor: UNICEF UNICEF
Poučite otroke o Unicefovih varnih točkah

Unicefove varne točke so različni javni prostori, kot so knjižnice, lekarne, cvetličarne, mladinski centri, trgovine, zavarovalnice, celo vulkanizerski servisi in podobno, v katerih so prisotni ljudje, ki nudijo otrokom trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski. Ti so usposobljeni za pomoč otrokom, saj se udeležijo posebnega izobraževanja, ki ga zanje organiziramo v Unicefu Slovenija in jih seznanimo, kako pomagati otrokom, kako komunicirati, ko se otrok zateče v Varno točko, ter na katero pristojno institucijo se obrniti, kadar je to potrebno.

V Sloveniji je 1050 Unicefovih varnih točk. V devetnajstih letih so zaživele že v 120 krajih po vsej Sloveniji. V Varnih točkah sodeluje več kot 2050 srčnih ljudi, ki prostovoljno pomagajo otrokom, ko se znajdejo v težavah. Otroci lahko Varne točke prepoznajo po posebni nalepki, smejoči se hišici, ki je nameščena ob vhodu na vidnem mestu. Svojo najbližjo Varno točko lahko poiščete TUKAJ

*Raziskavo so izvedli junija 2021, gre za samooceno 400 otrok in mladih, starih med 10 in 18 let. Vzorec ni reprezentativen za celo Slovenijo.

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.