Obsežna britanska raziskava je pokazala, da dolgotrajno igranje videoiger ali uporaba družbenih omrežij sama po sebi ne povzroča duševnih težav pri mladostnikih.
Raziskovalci z Univerze v Manchestru so tri šolska leta spremljali 25.000 učencev, starih od 11 do 14 let. Mladi so poročali o tem, koliko časa med tednom preživijo na TikToku, Instagramu, Snapchatu in drugih platformah ter o pogostosti igranja iger. Poleg tega so odgovarjali na vprašanja o počutju, razpoloženju in splošnem duševnem zdravju.
Mladi pred računalnikom
"Zavedamo se, da so družine zaskrbljene, vendar naši rezultati ne podpirajo ideje, da že samo količina časa na družbenih omrežjih ali ob igrah vodi v duševne težave. Zgodba je precej bolj zapletena," je povedala vodilna avtorica raziskave Qiqi Cheng.
Raziskava, objavljena v reviji Journal of Public Health, je preverjala tudi, ali način uporabe družbenih omrežij vpliva na počutje. Ugotovili so, da niti aktivno klepetanje niti pasivno brskanje po vsebinah ne napovedujeta poslabšanja duševnega zdravja.
Avtorji poudarjajo, da to ne pomeni, da so spletne izkušnje neškodljive. Žaljiva sporočila, pritiski vrstnikov ali izpostavljenost skrajnim vsebinam lahko škodujejo počutju. Naše ugotovitve kažejo, da izbire mladih glede družbenih omrežij in iger pogosto odražajo njihovo trenutno počutje, ne pa nujno obratno," je dodal soavtor Neil Humphrey. "Namesto da krivimo tehnologijo, moramo razumeti, kaj mladi počnejo na spletu, s kom se povezujejo in kako podprti se počutijo v vsakdanjem življenju."
Ekipa z Univerze v Manchestru kljub temu poudarja, da je povezava med tehnologijo in duševnim zdravjem lahko tudi negativna. Mladostniki, ki kažejo znake tesnobe ali depresije, se pogosto zatečejo k družbenim omrežjem ali videoigram kot načinu spoprijemanja z duševno boleznijo. Na ta način preusmerjajo pozornost in iščejo potrditev.
dezurni@styria-media.si
