Zdravje
18842 ogledov

Pitna voda v Slovenji: Tako kakovostno vodo pijemo v Sloveniji

Ivanka Gale Anže Petkovšek Ivanka Gale, strokovnjakinja za vode na NIJZ.
Kako kakovostno vodo pijemo v Sloveniji, odgovarja strokovnjakinja z NIJZ.

Ivanka Gale, dr.med., spec. higiene in spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje odgovarja na številna vprašanja o kakovosti pitne vode v Sloveniji. 

Včasih slišimo, da je pitna voda naše bogastvo, tako kot gozdovi. Kako dobro vodo pijemo v Sloveniji?
V Sloveniji imamo različne vodne vire za oskrbo s pitno vodo. Z vidika javnega zdravja jih delimo na površinske in nepovršinske. Med površinske vodne vire uvrščamo tudi tiste, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro ali makroorganizmov ali vode s spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z vremenskimi značilnostmi ali značilnostmi površine ali površinske vode. Take vode so t.i. kraške vode, ki imajo v omejeni stopnji sposobnost samoočiščenja. Ostale vode so nepovršinske oziroma podzemne vode.

V letu 2018 se je iz podzemnih (nepovršinskih) vodnih virov oskrbovalo 63 odstotkov prebivalcev Slovenije, iz površinskih vodnih virov oziroma virov, ki so pod vplivom površine se je oskrbovalo 36 odstotkov prebivalcev, z mešano vodo (površinski in nepovršinski vir) se je oskrbovalo manj kot en odstotek prebivalcev.

Ponekod so vodni viri izjemne kakovosti, tako da priprava vode ni potrebna. Tudi v Pravilniku o pitni vodi je določba, da ima pri izbiri vode za oskrbo s pitno vodo prednost voda, za katero priprava ni potrebna. Približno četrtina prebivalcev Slovenije se oskrbuje iz vodnih virov, pri katerih priprava vode ni potrebna.

Kaj pravi preskušanje vode – kje pijemo najboljšo in najslabšo vodo?
Kakovost pitne vode je dobra, to pomeni, da je skladna in zdravstveno ustrezna, praviloma na velikih in srednjih oskrbovalnih območjih, zlasti tistih, ki oskrbujejo več kot po 1.000 prebivalcev. V splošnem je kakovost pitne vode sorazmerna z velikostjo oskrbovalnega območja oziroma vodovoda. Predvsem tisti vodovodi, ki oskrbujejo 50 do 500 prebivalcev, v znatnem deležu niso ustrezno urejeni. Vodovodi, ki oskrbujejo manj kot 50 prebivalcev niso vključeni v monitoring.

"Mali vodovodi, posebno, če nimajo ustrezne priprave vode, imajo v večjem deležu fekalno onesnaženost."

Pri manjših vodovodih je lahko problem nesorazmerna potreba po finančnih sredstvih, saj je priprava vode draga, pogosto tudi nimajo ustreznega strokovnega upravljanja ali pa je le to pomanjkljivo, vsi tudi nimajo določenih vodovarstvenih območij. Mali vodovodi, posebno, če nimajo ustrezne priprave vode, imajo v večjem deležu fekalno onesnaženost. Kraški vodovodi denimo zahtevajo dosledno pripravo vode – zelo dobro je urejen npr. Rižanski vodovod, ki ima membransko filtracijo, tam, kjer se na kraških virih uporablja kloriranje, je kakovost vode lahko slabša. Tudi če v vodi E. coli po kloriranju ni prisotna, ali je kloriranje le občasno, lahko ostanejo v vodi paraziti, če se ne odstranijo na drugačen način, saj niso občutljivi na običajne koncentracije klora v pitni vodi. Kadar je pitna voda po poreklu površinska voda ali pa le-ta nanjo vpliva preverimo tudi Clostridium perfringens. V primeru neskladnosti mora upravljavec opraviti dodatna preskušanja in zagotoviti, da pitna voda ne predstavlja potencialne nevarnosti za zdravje ljudi zaradi prisotnosti patogenih mikroorganizmov, npr. parazita kriptosporidija.

Pitna voda | Avtor: Profimedia Profimedia

Omenila ste, da imajo nekateri vodovodi tako čiste vodne vire, da priprava vode ni potrebna. Jih lahko nekaj naštejete?
Okoli četrtina prebivalcev Slovenije se oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava ni potrebna. Med oskrbovanimi območji oziroma vodovodi, ki oskrbujejo več kot 5000 prebivalcev, je bilo leta 2018 takih 23 odstotkov, vključno s tistimi, ki oskrbujejo več kot 1000 prebivalcev pa skupaj 24 odstotkov. Med njimi so denimo deli Ljubljane (Kleče, Hrastje, Jarški prod in njihove kombinacije), Domžal, Ptuja, Završnica in Peričnik na Jesenicah, Vrhnika-Borovnica, Medvode, Radovna, Radlje ob Dravi, Kovor-Naklo, Fram, del Bohinjske Bistrice, Voje-Ribčev laz, Mojstrana itd.

"Okoli četrtina prebivalcev Slovenije se oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava ni potrebna. V Ljubljani so takšni vodni viri zlasti na območju Ljubljanskega polja s prodom, ki je zelo dober naravni vodni filter."

Pri njih gre za podzemni vodni vir, brez vpliva površinskih voda oz. atmosferskih značilnosti. V Ljubljani so takšni vodni viri zlasti na območju Ljubljanskega polja s prodom, ki je zelo dober naravni vodni filter. Ljubljana ima pet vodarn, posebno tiste, ki se oskrbujejo z vodo z Ljubljanskega polja, črpajo mikrobiološko ustrezno vodo, medtem ko je ponekod prisoten vpliv kmetijstva in je vodo občasno treba tudi klorirati.

Ali je v Sloveniji večji problem mikrobiološko ali kemično onesnaženje?
Večji problem je mikrobiološko onesnaženje. Zdravstvene težave po uživanju fekalno onesnažene vode so akutne in nastopijo kmalu po uživanju, v roku nekaj ur ali dneva, medtem ko imajo kemična onesnaževala dolgoročne posledice, saj v preseženih koncentarcijah lahko vplivajo denimo na pojav raka, reprodukcijo, so kot motilci hormonskega ravnovesja itd. Upravljavec vodovoda mora takoj, ko pride npr. do neskladnosti z mejnimi vrednostmi ali do drugih motenj v pripravi, , raziskati vzroke in ustrezno ukrepati.

Pri mikrobiološki kakovosti vode je vsekakor problem fekalna onesnaženost, zaradi česar je treba vodo prekuhavati.

"Fekalna onesnaženost se najpogosteje pojavlja na malih vodovodih, na podeželju, zlasti na Kraškem območju."

Kadar se v okviru izvajanja notranjega nadzora ali monitoringa ugotovi, da pitna voda ni skladna, mora upravljavec nemudoma ugotoviti vzroke neskladnosti in izvesti ukrepe za njihovo odpravo. Ukrepi morajo upoštevati tudi stopnjo prekoračitve mejne vrednosti in potencialno nevarnost za zdravje ljudi.

Zakaj pride do fekalnega onesnaženja?
Lahko gre za motnjo pri pripravi vode ali shranjevanju in distribuciji pitne vode. Priprava vode vključuje več faz npr.: sedimentacijo, flokulacijo, koagulacijo, filtracijo, dezinfekcijo. Filtri so različni, upravljavec sam določi, kakšen način priprave bo uporabil, predvsem glede na značilnosti surove vode. Čisti vodi, ki prihaja iz filtra, se doda, če je to potrebno, dezinfekcijsko sredstvo z rezidualnim učinkom, kot so klor ali klorovi preparati. Pri dezinfekciji je potrebno regulirati tudi pH vrednost, ker je učinek klora odvisen od pH.

Prekuhavanje vode se pogosto odredi ob močnem deževju oz. poplavah, lahko tudi preventivno pri popravilih javnega omrežja …
Vsak upravljavec mora dobro poznati značilnosti surove vode, tudi kako se ta spreminja bodisi ob močnem deževju ali ob suši. Ko je voda motna, intenzivira sedimentacijo ali flokulacijo, da se čim prej zmanjša motnost vode. Ob poplavah lahko izda navodilo za prekuhavanje vode že preden je bila ugotovljena neskladnost, saj lahko pogosto že takoj ugotovi, da je voda motna in v tem primeru je lahko tudi mikrobiološko onesnažena.

Upravljavec mora izvajati notranji nadzor, v okviru katerega zagotavlja skladno in zdravstevno ustrezno pitno vodo. Notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema, ki omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. Na teh točkah se tudi izvajajo ukrepi, kadar je to potrebno.

Kje se najpogosteje v pitni vodi pojavljajo fekalije?
Na malih vodovodih, na podeželju, zlasti na Kraškem območju. E. coli je pokazatelj fekalne onesnaženosti, kadar pa je presežen Cl. Perfringens, ki se ugotavlja v površinskih vodi oziroma če površina nanjo vpliva, je potrebno vzorčiti še na fekalne parazite npr. kriptosporidij.

Ivanka Gale | Avtor: Anže Petkovšek Ivanka Gale, strokovnjakinja za vode na NIJZ. Anže Petkovšek

Kakšno obolenja se lahko pojavijo, če zaužijemo fekalno onesnaženo vodo?
Predvsem bolezni prebavil. Klinična slika je lahko različna, odvisno od povzročitelja in od posameznega uporabnika, njegove starosti, imunske odpornosti itd. Okužba lahko poteka brez znakov, ali so blagi znaki in ljudje ne iščejo zdravniške pomoči, običajno ima kratkotrajno potek, redko pa lahko pride tudi do zapletov. S pitno vodo se lahko prenašajo različni povzročitelji okužb: bakterije (npr.: salmonele, Campylobacter jejuni, Escherichia coli, Vibrio cholere, Shigella spp., Pseudomonas aeruginosa), virusi (npr. adenovirusi, enterovirusi, virusi hepatitisa A in E, norovirusi, rotavirusi) in praživali (npr. Cryptosporidium parvum, Giardia intestinalis). Zaradi akutne okužbe lahko zboli vsakdo, ki uporablja onesnaženo pitno vodo za pitje, kuhanje, pripravo hrane, osebno higieno ali za druge gospodinjske namene; po hidrični okužbi je naknadno možen tudi prenos nalezljive bolezni z osebe na osebo in nadaljnje širjenje bolezni direktno preko človeka.

"V Sloveniji nimamo velikih problemov glede kemijskega onesnaženja – problem so predvsem pesticidi in nitrati."

Kaj pa kemijsko onesnaženje?
V Sloveniji nimamo velikih problemov glede kemijskega onesnaženja – problem so predvsem pesticidi in nitrati. Pesticidi so problem zato, ker se pojavljajo vsako leto, zlasti atrazin, ki je od leta 2003 prepovedan, a se še vedno pojavlja, ter njegov razgradni produkt desitilatrazin.

Ko v vodi nitrati v povišani koncentraciji, zlasti nad mejno vrednostjo, je to problem, saj predstavljajo tveganje za dojenčke – če presegajo mejno vrednost 50 mg na liter, mora upravljavec nadomeščati vodo za dojenčke ter noseče in doječe matere v obliki predpakirane (embalirane) pitne vode. Nitrati se pojavljajo predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom.

Zakaj se atrazin še vedno pojavlja, čeprav je prepovedan?
Pojavlja se predvsem na območjih z intenzivnim kmetijstvom, kot je severovzhodna Slovenija, recimo v Dravski kotlini in drugod.

Tam kjer pesticidi presežejo mejno vrednost, se običajno gibljejo okoli mejne vrednosti – kakšno leto jih najdemo pod mejno vrednostjo, kakšno leto nekoliko nad njo.

"Tam kjer pesticidi presežejo mejno vrednost, se običajno gibljejo okoli mejne vrednosti."

Za pesticide v pitni vodi je bila mejna vrednost določena v 80-ih letih in sicer 0,10 μg/l, kar je takrat pomenilo, da pesticidov v vodi ni, saj je bila to meja določanja z uporabljeno preskusno metodo. Kljub temu, da je minilo od takrat že več kot 30 let, ta mejna vrednost še vedno velja, saj strokovnjaki ugotavljajo, da pod njo ni tveganja za zdravje. Spremenili so se tudi pesticidi, mnogi so bili prepovedani, razvili so nove, manj nevarne za zdravje ljudi in okolje.

Kaj pa vplivi industrije?
Odvisno od vodnega vira, urejenosti kanalizacije, čistilnih naprav - čiščenja ipd. V letu 2018 je so večinoma le v posameznem vzorcu presegali mejno vrednost nikelj, svinec, mangan, železo, nitrati, pesticid bentazon in desetilatrazin. Lahko so geogenega izvora, industrijskega onesnaženja, ali pa posledica hišnega vodovodnega omrežja npr. svinec.

Veliko je bilo polemik glede gradnje kanalizacije iz Vodic in Medvod do čistilne naprave v Zalogu, kot potencialne nevarnosti za pitno vodo v Ljubljani. Je strah upravičen?
V nekem smislu gotovo, zlasti dolgoročno: zelo ranljivo vodovarstveno območje z režimom varovanja 2, oskrba velikega števila prebivalcev mesta Ljubljane, zaradi česar bi bila naomestna oskrba npr. s cisternami zelo otežena, tudi zaradi nadomestnih virov, kot končne distribucije pri uporabniku, zlasti v daljšem časovnem obdobja, dotrajanost materiala in vzdrževanje, ob pojavu morebitnega izbruha, bi se okužba širila preko ljudi, ki ga ob morebitni veliki nesreči itd.

"Enega od problemov lahko predstavljajo toplotne črpalke voda/voda, ki so v porastu. Tveganje je tudi v njihovi neustrezni izvedbi, vzdrževanju, lahko ogrozijo vodonosnike zlasti na vodovarstvenih območji – potencialna nevarnost za onesnaženje vodonosnika se na ta način veča."

Imamo tudi druga (gradbena) tveganja, ki bi lahko ogrozili vire pitne vode?
Enega od problemov lahko predstavljajo toplotne črpalke voda/voda, ki so v porastu. Tveganje je tudi v njihovi neustrezni izvedbi, vzdrževanju, lahko ogrozijo vodonosnike zlasti na vodovarstvenih območji – potencialna nevarnost za onesnaženje vodonosnika se na ta način veča.

Ponekod so dotrajane vodne napeljave, pri katerih so lahko vodne izgube večje. Vsaka poškodba v omrežju predstavlja tudi potencialno nevarnost za vstop onesnaženja.

Še vedno imamo tudi okoli sedem odstotkov javnega omrežja iz azbesta, ki predstavlja tveganje za zdravje tudi preko uživanja.

ilustracija voda, pipa, pitna voda | Avtor: Boštjan Tacol Boštjan Tacol

Včasih je treba vodo npr. prekuhavati, ne pride do njenih uporabnikov – kje je razlog in kaj svetujete uporabnikom?
Kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti, mora upravljavec prek sredstev javnega obveščanja, ali na druge načine, obveščati uporabnike, razen če je neskladnost nepomembna. V primeru prekuhavanja vode upravljavec obvesti uporabnike na ustrezen način. Način obveščanja je določen tudi z dokumentom Obveščanje uporabnikov in se razlikuje glede na vzrok neustreznosti pitne vode. Navodilo upravljavca o prekuhavanju je lahko tudi npr. če je voda motna in vzorčenje še ni bilo opravljeno, ali preventivno zaradi izvajanja določenih del na vodovodnem omrežju.

O pravilih obveščanja govori dokument Obveščanje uporabnikov (https://www.nijz.si/sl/obvescanje-uporabnikov-zirs-nijz-in-nlzoh).

Kje lahko uporabnik preveri, kako kakovostno vodo pije?
Pri upravljavcu vodovoda. Upravljavec mora uporabnika enkrat letno tudi obvestiti o kakovosti pitne vode. Za vodovode, ki oskrbujejo manj kot 50 prebivalcev se monitoring ne izvaja. A tudi te ljudi ščiti evropska direktiva oziroma naši predpisi, saj jih mora lokalna skupnost poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki zaradi onesnaževanja vode, ki se uporablja kot pitna voda. Če obstaja utemeljen sum, da voda predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi, mora lokalna skupnost prebivalcem takoj posredovati priporočila za ravnanje.

"Upravljavec mora uporabnika enkrat letno tudi obvestiti o kakovosti pitne vode."

Kako pogosto sicer poteka vzorčenje?
Pogostost vzorčenja je določena v Pravilniku o pitni vodi in se izvaja po programu monitoringa, ki se pripravi vsako leto posebej, glede na različne kriterije, od tega, kaj pričakujemo na nekem vodovodu, glede na to, kar je bilo tam v preteklosti ugotovljeno, do velikosti vodovoda idr. Pri najmanjših vodovodih se izvaja vzorčenje in laboratorijsko preskušanje vzorcev običajno dvakrat letno pri velikih tudi po več desetkrat letno.

Znotraj monitoringa ločimo redna in občasna preskušanja – redna obsegajo mikrobiološke parametre, zlasti fekalne (Escherichia Coli in Enterokoki) ter indikatorske parametre, ki vključujejo tudi druge mikrobiološke parametre in parametre, ki nam dajo osnovno informacijo o kakovosti pitne vode in o urejenosti sistema, občasna pa obsegajo zlasti kemijske parametre.

Zakaj v Sloveniji stranišča splakujemo s pitno vodo?
Res smo večinoma v nekem smislu potratni, ponekod tudi ni posebnega pomanjkanja vode. Ponekod, zlasti ob sušah je pomanjkanje vode. Morali bomo gospodarno ravnati z vodnimi viri, tako s čistimi, kot tudi s tistimi, kjer je treba vodo pripravljati, saj je priprava draga. Čisti vodni viri so prednost in jih moramo take ohranjati, taka voda je tudi kapital. Ponekod se že uvajajo načini, da bi npr. čisto padavinsko vodo uporabljali za splakovanje stranišč.

"Poleti lahko voda v omrežju zaradi vročinskih valov naraste čez 20 stopinj Celzija."

Je pitna voda v Sloveniji lahko ogrožena zaradi okoljskih sprememb?
Najbolj opazne so suše in povišane temperature pitne vode v distribucijskem omrežju, zlasti poleti, ko lahko voda v omrežju zaradi vročinskih valov naraste čez 20 stopinj Celzija, zaradi česar lahko pride npr. do razmnoževanja določenih mikroorganizmov. Gotovo je potrebno prilagajanje podnebnim spremembam.

dezurni@zurnal24.si

 

 

Komentarjev 4
  • Avatar praufo
    praufo 15:12 14.junij 2020.

    malo veliko napisanega v članku, veliko za brat in veliko časa se porabi da prideš do bistva, oz. da razbereš vsebino, verjamem , da ste novinarji plačani po tem koliko vsebine oz. teksta sestavite, uporabniki , pa za branje nismo ...prikaži več plačani ... pa brez užaljenosti, sam tukaj je zelo veliko člankov "birokratsko razpotegnjenih" ali po domače povedano , ogromno ene solate ali plevela, pred prideš do tistega kar rabiš , al te zanima ... ni osebno in zato >no hard fillings<

  • AnzeSmolej 09:06 14.junij 2020.

    Lahko potrdim da imajo Jesenice super vodo. Med tem ko v "biseru" sredi gora pijejo skorajda scavnico - v Kranjski Gori ! Toliko klora kot bi pil bazensko vodo!

  • bogdan76 08:06 14.junij 2020.

    Pohodniki po lublani evoga vaša narava ni ogrožena v petek na kolo.