Slovenija je ena od držav z najvišjo stopnjo samomorov, leta 2019 je bil količnik samomorov 19,8 odstotka, kar je bistveno vieč od evropskega povprečja. Samomor zahteva življenja skoraj štirikrat več moških kot žensk, ogroženi so predvsem starejši.
Čeprav je dostopnost do psihiatrične oskrbe v Sloveniji dobra, niha od regije do regije
60 odstotkov samomorilnih ljudi je depresivnih
Depresija povzroča duševno trpljenje in lahko poseže v posameznikovo zmožnost opravljanja celo najpreprostejših vsakodnevnih opravil. Izrazito zmanjšuje kakovost življenja, poslabšuje kronične bolezni in povečuje verjetnost za pojav novih. Še vedno je z boleznijo močno povezana stigma, zato ljudje z depresijo velikokrat odlašajo z obiskom zdravnika.
Glede na mednarodne raziskave, je 60 odstotkov ljudi, ki storijo samomor, depresivnih.
Po podatkih Global Health Data Exchange1 je v Sloveniji leta 2019 živelo okoli 85.000 ljudi ali 4,3 odstotka prebivalstva z depresijo. Za depresijo vsaj enkrat v življenju zboli vsak šesti človek, v tem trenutku je depresiven vsak dvajseti Slovenec, mnogi med njimi so brez diagnoze in tudi brez ustrezne strokovne pomoči.
Organizacija The Health Policy Partnership in družba Janssen Pharmaceutica NV sta razvili sistem kazalnikov depresije. Sistem je bil razvit, da bi oblikovalcem politik jasno prikazali, kje so potrebne spremembe za izboljšanje obvladovanja depresije.
Slovenija je v procesu prenove sistema duševnega zdravja in razvoja novih storitev na tem področju. "Upamo, da bomo s tem dokumentom spodbudili oblikovalce politik k tesnemu sodelovanju z vsemi interesnimi skupinami, da preusmerimo tok depresije v Sloveniji, pri čemer bo uporabljen celovit in preventiven pristop za obravnavanje depresije v vsej njeni kompleksnosti," so zapisale raziskovalke Hedi Sošić, Marcela Omahen in Mira Ćirović iz AdriaSonare, ki so izvedle raziskavo in pripravile poročilo o sistemu kazalnikov pri nas.
Neusklajenost med ministrstvi zavira razvoj
V raziskavi so se osredotočile na štiri ključna področja, kjer bi bilo izboljšave potrebno izvesti prednostno.
Za zagotavljanje ustrezne podpore in zdravljenja je bistvena združen in celovita oskrba. To pomeni na bolnika osredotočen sistem, ki osebo z depresijo podpira vse življenje in v okviru celotnega zdravstvenega sistema.
Obvladovanje duševnega zdravja je domena treh ministrstev (Ministrstva za zdravje, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport). Neusklajenost med njimi zavira uspešno implementacijo Nacionalnega programa, ki je načrtovan za celostno organizacijo promocije, preventive, zdravljenja in rehabilitacije, ugotavljajo raziskovalke.
Leta 2021 je Združenje psihiatrov Slovenskega zdravniškega društva sprejelo Smernice za zdravljenje depresije, ki poleg farmakološkega zdravljenja depresije omenjajo psihoterapijo, psihoedukacijo in druge psihosocialne pristope ter biološke pristope k zdravljenju.
Kritično neurejeni in pomanjkljivi podatki
"Vsi intervjuvani strokovnjaki so se strinjali, da v Sloveniji ni dobro urejenih podatkov s področja duševnega zdravja," so zapisale raziskovalke. Upravljavec podatkov s področja spremljanja vseh bolnišničnih obravnav je Nacionalni inštitut za javno zdravje. "Pridobitev teh podatkov je plačljivo. Vendar so ti podatki velikokrat neuporabni. Podatki, ki so na voljo, so razdrobljeni (na različne ravni zdravstvenega varstva), nepovezani (ista oseba lahko nastopa glede na obiskovanje služb v različnih bazah podatkov)," so zapisale raziskovalke.
Povezava bolnišnične zdravstvene statistike ni vzpostavljena. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zbira podatke o porabi zdravil. Po mnenju nekaterih bi se podatki lahko integrirali v Centralni register podatkov o pacientu (CRPP), ki omogoča elektronsko izmenjavo zdravstvenih podatkov med izvajalci zdravstvene dejavnosti tako, da so podatki dostopni vsem, ki obravnavajo paciente. Zaradi občutljivega področja duševnega zdravja je nujna zagotovitev varovanja zasebnosti.
Opolnomočenje bolnikov
V Sloveniji deluje več nevladnih organizacij in društev, ki skrbijo za preventivo na področju duševnega zdravja in rehabilitacijo ter pomagajo njihovim skrbnikom. Predstavniki društev so delno vključeni v načrtovanje oskrbe na področju duševnega zdravja. Vabljeni so v različne delovne skupine na Ministrstvo za zdravje in na Ministrstvo za socialo, delo, družino in enake možnosti.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki je osrednja ustanova za zagotavljanje dostopnosti oziroma financiranje posameznih načinov obravnave in zdravljenja pa bolniki in skrbniki nimajo svojih predstavnikov in tako nimajo možnosti soodločanja pri uvajanju novih pristopov zdravljenja.
Društvo DAM je edino društvo, ki pomaga v obliki podpore sovrstnikov (peer to peer) in skupin za samopomoč. Takšna pomoč v Sloveniji ni financirana. Strokovnjaki se strinjajo, da je podpora sovrstnikov pri zdravljenju depresije dobrodošla in bi bilo treba na tem področju narediti več.
Še vedno je v precejšnji meri glede depresije prisotna stigma, ki bi jo bilo potrebno nasloviti na različnih ravneh: opolnomočiti zagovornike bolnikov, vpeljati programe socialno-čustvenega učenja v šole in izvesti učinkovite preventivne in podporne programe za družine. Se je pa na področju depresije v zadnjih letih društvom pri ozaveščanju javnosti priključilo veliko znanih Slovencev, ki so odprto spregovorili o depresiji.
Številne digitalne rešitve še v povojih
Obravnave bolnikov z depresijo in ponovni pregledi se danes lahko izvajajo na daljavo in so plačane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Večinoma so to telefonski pogovori, nekaj manj je video obravnav (zoom, skype). Seja preko interneta seveda ne more nadomestiti terapije v živo, lahko pa je v pomoč med rednimi obiski.
Ob tem se postavlja vprašanje zagotavljanja varnosti. Za izvedbo dodatnih možnosti, ki bi zagotavljale ustrezno varnost, pa trenutno ni nobenih usmeritev na nacionalni ravni, kot tudi ni dodatne finančne podpore, piše v poročilu.
Zdravniki imajo na voljo aplikacijo, register zdravil z različnimi orodji za spremljanje bolezni. Pri depresiji teh možnosti za zdaj ni. Idealno bi bilo, da bi se takšne stvari lahko vnesle v digitalno kartoteko bolnika znotraj bolnišničnega sistema.
Pred pandemijo ni bilo na voljo digitalnih orodij za osebe z depresijo. OMRA, program za izboljševanje pismenosti na področju depresije in anksioznih motenj, v okviru katerega se izobražujejo bolniki, svojci in strokovnjaki, se je preoblikoval v »online« delavnice in te so potekale vas čas epidemije. Društvo Ozara je razvilo aplikacijo »Premagaj depresijo«, ki je prosto dostopna vsem, ki se spoprijemajo z depresijo, vendar zaradi omejenih finančnih sredstev promocija ni bila zadostna, da bi bila javnost ustrezno seznanjena.
Usklajeno delovanje na vseh segmentih
V poročilu opozarjajo še na pomanjkanje strokovnjakov s področja duševnega zdravja, psihiatrov, kliničnih psihologov, psihoterapevtov, pedopsihiatrov. Politiko na tem področju je treba sektorsko (šolstvo, zdravstvo, sociala) povezati in usklajevati. "Zaradi omenjenega je še vedno zanemarjeno področje reševanja težav v duševnem zdravju pri različnih ranljivih skupinah, kot so otroci, mladostniki in starostniki, predvsem, ko gre za primarno raven. Ker je to interdisciplinaren pristop (medicinske sestre, socialne delavke), sta nujni povezanost ministrstev in tudi koordinirana implementacija. Nujno je treba skrbeti za pretočnost v teh sistemih, da se doseže optimalna pomoč posamezniku. Uskladiti je treba delovanje centrov za duševno zdravje z delom na sekundarni in terciarni ravni obravnave depresije," poudarjajo raziskovalke.
Pomanjkanje psihoterapevtov
Psihoterapija je v Smernicah za zdravljenje depresije prepoznana kot primerno zdravljenje oseb z depresijo ob farmakološki terapiji. Žal v Sloveniji psihoterapevtov primanjkuje, zato je nujno to področje urediti sistemsko, finančno, kadrovsko in sprejeti zakon o psihoterapiji.
