Zdravje
18755 ogledov

Raziskava v SLO: Posledice so že tu in moralo bi nas skrbeti

otroci maske Profimedia
Raziskava NIJZ o vplivih šolanja na daljavo zaradi epidemije covida-19 kaže, da šolski delavci po vrnitvi v šole pri šolarjih zaznavajo nekatere vplive na kognitivne sposobnosti in duševno zdravje. Med drugimi sta se poslabšala branje in pismenost, pojavile so se težave z zbranostjo, upočasnilo se je razmišljanje, več je nemira in klepetavosti

Kot je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je pri šolarjih na razredni stopnji po vrnitvi v šolske klopi zaznati slabši besedni zaklad in pismenost, slabše branje, krajši čas zbranosti, klepetavost, več porabljenega časa za pisanje nalog in manjšo samostojnost.

Šolanje na daljavo je vplivalo tudi na šolarje na predmetni stopnji. Učitelji opažajo upočasnjeno razmišljanje, slabše pomnjenje, nemir, klepetavost, težave z zbranostjo, slabše znanje, težave pri postavljanju ciljev in pri nekaterih tudi upad telesne dejavnosti, so sporočili z NIJZ.

Vpliv šolanja na daljavo je opazen tudi v srednjih šolah. Pri nekaterih dijakih so po vrnitvi v učilnice zaznali večjo občutljivost na dražljaje, kot je na primer hrup iz okolja, dijaki so tudi težje vzpostavljali stike z vrstniki, več težav so imeli z nastopanjem pred razredom, motivacija za šolsko delo je upadla, upadlo je tudi gibanje, naraslo pa sedenje pred ekrani.

Uspešni dijaki izražajo skrb, ali jim bo šolanje na daljavo omogočilo dovolj znanja za vpis na želeno fakulteto. Nekatere šole so zaznale tudi več izpisov in prepisov, saj informativni dnevi niso potekali v živo, zaradi česar dijaki niso prejeli prave predstave, kako zahtevna je šola, v katero se vpisujejo, so navedli na NIJZ.

Šolanje na daljavo je vplivalo tudi na duševno zdravje

V splošnem so pri otrocih in mladostnikih zaznali nekaj več duševnih težav, kot sta tesnoba in impulzivnost. Pri otrocih, ki so že prej imeli težave, so se te v obdobju šolanja na daljavo še poglobile. Poglobila se je tudi vrzel med boljšimi in slabšimi učenci. Na šolah pa beležijo tudi večje število individualnih pogovorov, ki jih svetovalne delavke opravljajo z otroki in mladostniki, starši in učitelji.

Nekatere šole za blažitev posledic zaprtja šol in šolanja na daljavo izvajajo različne aktivnosti, kot so delavnice za duševno zdravje, zagotavljajo vzpodbudno učno okolje, skrbijo za več gibanja, organizirajo tematske razredne ure, pri tem pa sodelujejo z zunanjimi izvajalci oziroma programe za blažitev posledic razvijajo tudi same. V prednosti so šole, ki so že v preteklosti razvile programe oziroma delavnice s področja zdravega načina življenja.

Kot so poudarili sodelujoči v raziskavi, bi šole potrebovale pomoč v primerih, ko imajo otroci in mladostniki resne težave in potrebujejo nadaljnjo zdravstveno obravnavo. Poleg tega bi dostop do tovrstne pomoči moral potekati hitreje. Zato je nujno izboljšanje sodelovanja med šolami in zdravstveno službo ter lažji in hitrejši dostop do nadaljnje obravnave.

Kot možno rešitev za blaženje posledic šolanja na daljavo pa vidijo tudi vključevanje vsebin (duševnega) zdravja v redni učni načrt ter dodatno krepitev šolske svetovalne službe za izboljšanje dostopnosti do skupinske in individualne pomoči šolarjem.

Raziskava v okviru projekta Ukrepi na področju obvladovanja širitve covida-19 s poudarkom na ranljivih skupinah
prebivalstva je potekala od oktobra do decembra 2021 in je zajela štiri šole. V raziskavo so bile v največji meri vključene svetovalne delavke.

 
Komentarjev 3
  • Avatar krucefix
    krucefix 15:42 29.marec 2022.

    leto dni ste otroke psihirali z šolo na daljavo ,strašili in ne vem kaj,zdaj je pa covid kriv,prekleti butnglavci zarukani , starš naj stoži to golazen

  • jakec1575 14:55 29.marec 2022.

    Hvala sds in janez

  • majita 14:45 29.marec 2022.

    Glavno da se ov.e ce.i