Zdravje > Prehrana
34 ogledov

"En dan galama, vmes pa tema"

slovenija projekt tradicionalni slovenski zajtrk na OS Majde Vrhovnik v Ljubljan Saša Despot
Šole in vrtce pri dobavi domače hrane omejuje javni razpisi, saj morajo zaradi njih poiskati najugodnejšega ponudnika. Zaradi tega je kvaliteta slabša, opozarja ravnateljica vrtca. Spremembe zakonodaje prinašajo več domače hrane.

Danes bodo šole in vrtci dan slovenske hrane obeležili s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki poteka že četrto leto zapored. Kljub temu pa je v javnih zavodih še vedno premalo lokalne hrane, stanje pa se,  po izkušnjah predsednika Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije Borisa Frasa, v zadnjih štirih letih, odkar poteka tradicionalni slovenski zajtrk,  ni bistveno izboljšalo.

“Vse je sama šminkarija, tipičen primer je ta tradicionalni slovenski zajtrk. En dan galama, vmes pa tema,” pravi.

Ne da se jim ukvarjati

Javni zavodi morajo prek javnih naročil izbrati najugodnejšega ponudnika hrane. “A smo v zakonodajo vključili tudi pravico, da se lahko vsaka šola dogovori za dobavo hrane neposredno od domačega kmeta v višini do 80 tisoč evrov,” opozarja Fras in dodaja, da je to šolam pretežko.

Kar nekaj javnih zavodov je sam opozoril na spremembo zakonodaje, vendar so ga zavrnili, češ, da se s tem ne bodo ukvarjali: “Šole in vrtci najlaže varčujejo prav pri hrani.” Poleg tega se šole in vrtci po njegovih besedah ne držijo zakonodaje, ki določa, da bi moralo biti deset odstotkov nabavljene hrane ekološke. “Če zakon o javnih naročilih to določa, potem bi morali to spoštovati. Tega si nismo izmislili mi, to je stvar evropske prehranske politike,” dodaja.

Več domače hrane bodo začeli nabavljati spomladi

“Ker smo javni zavod, smo zavezani javnim razpisom in sklenjenim pogodbam,” pojasnjuje ravnateljica Otroškega vrtca Ajdovščina Alenka Močnik. Razpise bodo obnavljali v pomladi, ko potečejo sklenjene pogodbe, ki so jih podpisali pred petimi leti. Tedaj bodo po njenih zagotovilih izkoristili spremembe v zakonodaji, ki določajo višje kvote za ekološko in lokalno pridelano hrano. Od lokalnih kmetov trenutno kupujejo sezonsko sadje, nekaj sezonske zelenjave in mleko. Razlika v kakovosti med domačo in tujo hrano je po njenih besedah očitna.

Seveda bi radi več lokalne hrane, a nas je zakonodaja do zdaj z javnimi naročili omejevala,” pravi. Dodaja, da so zato primorani iskati najnižje cene, ob tem pa se pogosto poraja vprašanje kvalitete. Po njenem mnenju bi morala biti pri otrocih na prvem mestu kvaliteta in ne cena. “Seveda bodo višje kvote lokalne in ekološke hrane pomenile tudi nekoliko večje izdatke za vrtec,” priznava. A bo po njenih pričakovanjih zaradi sveže in kvalitetne hrane tudi manj zavrženih živil. “Hrana, ki je zdaj pripeljana od daleč ali iz nekih hladilnic, je slabša, veliko te hrane zavržemo, saj se hitro pokvari,” opisuje. Če bi bilo tega odpada pri svežih pridelkih manj, bi se to poznalo tudi pri porabi denarja.   

“Jedilnike bi bilo treba delati tako, da se pokliče kmeta in se ga vpraša, kaj ima na njivi. In na podlagi tega bi naredili meni za cel teden,” pravi Fras, ki meni, da so organizatorji pri pripravi jedilnika preveč neflesibilni. Šole in vrtci pa po njegovih izkušnjah jedilnikov ne spreminjajo več let, seveda pa obstajajo tudi izjeme, ki lokalno hrano inovativno uporabljajo.

Pojemo premalo sadja

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ) bo letos potekal že četrto leto zapored. Namen projekta je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja, navezovanje neposrednih stikov med vzgojno-izobraževalnimi in drugimi javni zavodi in potrošniki ter lokalnimi pridelovalci in predelovalci ter ozaveščanje ljudi o racionalnem ravnanju s hrano ter pravilnem ravnanju z odpadki. Tradicionalni slovenski zajtrk je sestavljen iz mleka, masla, kruha, medu in jabolka, ki morajo biti pridelani oziroma predelani v Sloveniji. 

Na kmetijskem ministrstvu letos pričakujejo enako udeležbo oziroma sodelovanje šol ter vrtcev pri TSZ kot lansko leto: ”Takrat smo zahtevke za povračilo stroškov za zajtrk prejeli s strani 450-ih osnovnih šol, od skupaj 453, od 361-ih vrtcev, 27-ih osnovnih šol s prilagojenim programom in 9-ih zavodov za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.”

Na ministrstvu opozarjajo, da v Sloveniji pojemo 35 odstotkov manj sadja in zelenjave kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. “Tako je v letu 2013 prebivalec Slovenije porabil 98 kilogramov zelenjave, kar je 3,1 odstotka več kot v letu 2012. Od tega 73 kilogramov sveže zelenjave, kar je 3,4 odstotka več kot v letu 2012,” opisujejo.

Manj aditivov, več vitaminov in večja hranilna vrednost

Pojasnjujejo, da je hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata več vitaminov in posledično višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje se lahko uporablja manj aditivov, kot so konzervansi, barvila in podobno, taka živila pa so tudi prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. 

“Z naročanjem živil od lokalnih pridelovalcev in predelovalcev posredno pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi krajših transportnih poti, zagotavljamo trajnostno rabo površin, namenjenih pridelavi hrane, ohranjamo delovna mesta na podeželju indvigamo stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva,” naštevajo. Dodajajo, da pridelava in predelava hrane v Sloveniji zaposluje 90 700 ljudi, v osnovnih šolah in vrtcih v Sloveniji pa na dan pripravijo tudi do 630000 obrokov. 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.