Zdravje > Prehrana
67 ogledov

"Mnogi postanejo alergiki že, ko nekdo govori o tem"

marija merljak Osebni arhiv
"V srednjih letih in navzgor so ljudje vse bolj dovzetni za številne nepreverjene in celo navzkrižne, nestrokovne in nelogične informacije ter začnejo izločevati živila iz prehrane, kar je pravzaprav hudo narobe," pravi svetovalka za zdravo prehrano Marija Merljak.

Veliko je govora o tem, da ima vse več otrok alergijo na kakšno vrsto hrane, zadnje čase pa opažamo tudi, da je vse več odraslih, ki meni, da ne prenašajo določene vrste hrane. Kaj menite o tem? Se alergije razvijajo tudi z leti?

ocvrta hrana cvrtje | Avtor: Shutterstock Shutterstock
Ne, z leti se alergije ne razvijajo, tako samo mislimo. V poznih srednjih letih in navzgor so ljudje vse bolj dovzetni za številne nepreverjene in celo navzkrižne, nestrokovne in nelogične informacije ter začnejo izločevati živila iz prehrane, kar je pravzaprav hudo narobe.Imunski sistem s tem še bolj opešajo, saj imunskemu sistemu ne sme nič manjkati, pa tudi ničesar preveč ne sme imeti. Relativnost: če nekaj odvzamemo, je drugega kmalu preveč! 

Opozorila bi na določene mejnike v življenju; po 35. letu se začne postopno zmanjševati količina želodčne kisline; po 60. letu pa se poleg želodčne kisline začne zmanjševati izkoristljivost vitamina B 12. V tem obdobju ljudje jemljejo vse več sintetičnih zdravil, ki pa ropajo vitamine in minerale, s tem pa še oslabijo imunski sistem.

marija merljak | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv

Kakšne so rešitve?

Rešitve so: jejmo čimveč raznih sezonskih in lokalnih solat. Vedno pred obrokom, da izboljšamo
želodčno kislino. S staranjem pa je dobro pomanjkanje vitamina B12 dopolnjevati iz naravnih virov. To so jetra, jajca, rdeče meso teri tudi naravna prehranska dopolnila. Toda to velja le za meso pašne živine in pozimi krmljene s senom. Hitra prireja brez paše in sena – že sama po sebi lahko povzroča alergije.

Nekateri iz prehrane izločajo določene sestavine ne zaradi alrgij pač pa zato, ker menijo, da jim bo spremenjen način prehranjevanja zagotovil boljše počutje.   Vse več je ljudi, ki iz hrane izločajo gluten, oziroma pšenico. Se je pšenica v zadnjih desetletjih spremenila?

Dejstvo je, da iz naravne, zdravo pridelane hrane ni dobro ničesar izločati. Ločiti moramo, ali gre za okus, ki ga ne maramo, ali za slabo prebavljeno hrano. V slednjem primeru gre za to, kar sem opisala prej - za pomanjkanje želodčne kisline (slabo prebavljene beljakovine, meso na primer...). Včasih je vzrok banalen: prehitro jemo in ne prežvečimo hrane dovolj; s tem ostanejo kosi preveliki in nanje ne morejo delovati prebavni sokovi; ti se začnejo sproščati že v ustih. Če se hrana tam ne zadrži, ker jo prehitro požremo, ne pustimo, da bi razgradni encimi začeli delovati že v ustih.

Kruh  | Avtor: Shutterstock Shutterstock
Glede pšenice: eno je sortni izbor, kar je delo agronomov. Z živilskega vidika pa se pšenica kot zrnje in vsebnost snovi v njem ni bistveno spremenila. Upoštevati pa je potrebno še vidik uporabe zaščitnih sredstev. Tu ni enoznačnega odgovora in ne moremo preprosto reči – nič zaščite, kajti med pšenico so tudi strupeni plevel, na primer pikasti mišjak, velika trobelika in podobno. Njihovih semen ne bi smeli zmleti skupaj z žitom.

Zelo pomemben pa je tudi vidik mletja žita v moko.  Hladno mletje na stare mlinske kamne pravzaprav brusi zrnje in taka moka je na koncu integralno zmleta, v njej so vse snovi, ki so bile v zrnju, tudi maščobe, vitamini in minerali. Vendar ta moka ni trajna in razmeroma hitro postane žarka. Industrijsko mletje, ki se je dodobra uveljavilo v prejšnjem stoletju,  je moko osiromašilo in je v njej ostal v glavnem samo škrob. Toda moderni načini mletja že odpravljajo to pomanjkljivost.

Pri zdravem človeku je izločanje glutena je stranpot. Seveda pa je drugače za tiste, ki imajo glutensko intoleranco.

Gostinci morajo po novem za hrano, ki jo strežejo, označevati alergene. Kaj bo to pomenilo za potrošnike? Bo hrana v restavraciji zdaj bolj dostopna alergikom? Bodo gostinci pri zapisovanju alergenov v praksi lahko dovolj dosledni, da bo hrana za alergike varna?

Za tiste, ki so res alergiki, bo to dobro. Ampak pravih alergikov ni toliko kot si mislimo. Bojim se, da bodo zdaj alergiki rastli kot gobe po dežju, strah ima velike oči. Mnogi postanejo alergiki že, ko nekdo govori o tem, in potem pri sebi najdejo simptome. Res je, da alergije statistično naraščajo, a pravih alergij še vedno ni toliko in je večina pravzaprav nekakšnih psevdoalergij. Pravi alergiki najbrž že vedo, kaj jim škodi. Glede gostincev: kdo jim bo pomagal, saj gre za povsem novo znanje in vedenje, ki ga ne obvladajo. Potrebno jim bo tudi pomagati. Na potezi bo tudi poštenost, mar ne?

Najprej je bila  makrobiotika, nato vegetarijanstvo in veganstvo, prehranjevanje po krvnih skupinah, presna prehrana, odpovedovanje glutenu...v kolikšni meri ima sprememba prehrane res učinke na telo ali gre bolj zato, da ljudje vedno znova potrebujejo nekaj novega?

Bolj zares kot za šalo bom rekla, da so  vse te modne stranpoti najboljši dokaz, kako hrana vpliva na zdravje, fizično in mentalno! Žal v teh primerih na dolgi rok – samo negativno. Res je, kdor nima modrosti v sebi, bo nenehno iskal rešitve zunaj sebe. Tudi na podorčju prehranjevanja.

Kaj je po vašem mnenju najbolj optimalen način prehranjevanja?

Uravnoteženo prehranjevanje. Vsakega po malem in zelo zelo raznoliko, od sadja in zelenjave do živalskih in rastlinskih beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, kajti le s tem zagotovimo ravnovesje v telesu in preprečimo bolezen. Včasih sem zapisala: ravnovesje na krožniku je ravnovesje v telesu. Celica mora namreč za pravilno delovanje dobiti prav vse; najbolj so občutljivi možgani, ki morajo nenehno imeti na voljo vse snovi, da normalno delujejo. Če izločujemo, se branimo ali ne uživamo, potem.... naj si kar vsak sam odgovori.

Kako se ravnati ob priporočilih in smernicah, ki glede hrane prihajajo z vseh strani?

Jaz vedno preverim vir in njegovo kredibilnost. Potem sledi vsebina sporočila...Vedeti moramo, da ni vse za vsakogar, saj ne opravljamo vsi enakega poklica in eni potrebujejo več nečesa, drugi manj...na primer; fizično delo gozdarja se močno razlikuje od pisarniškega sedenja...Ogromno je neznanja, ki ga prodajajo za suho zlato, še največ pa je dejansko nekega komercialnega efekta v ozadju.

Kakšen način prehranjevanja nam bo dal največ energije?

Hrane moramo zaužiti toliko, da je bo dovolj za energijo, zaščito in gradnjo telesa. Samo za energijo ni dovolj! Ločiti tudi moramo energijo na dolgi rok in hipno energijo. Pravilna je samo energija na dolgi rok, ki jo pridobimo samo z uravnoteženo hrano, bogato tudi z vitamini in minerali. Kot sem rekla že prej, nam ničesar ne sme primanjkovati... Sicer so za energijo posebno pomembni vitamini skupine B. Tako vitamin B1 hitro sproži energijo, vitamin B2 jo enakomerno porazdeli po telesu in tako naprej. Vendar vedimo, da zaradi sovplivnega delovanje z minerali, vitamini ne bodo sprožili procesa, če nimamo vseh mineralov v zadostni meri. Torej so minerali prav tako pomembni. In naposled moramo imeti material – hrano iz katere bo energija nastala... pa smo pri uravnoteženosti!

Sladke pijače | Avtor: EPA EPA
O škodljivosti sladkih pijač je zadnje čase velikio povedanega, še vedno pa je veliko otrok, ki sladke pijače dnevno pijejo v večjih količinah. 

Krivi smo starši. Naše neznanje ter nesposobnost in nepripravljenost na pravo vzgojo. Vse to je izkoristila industrija, ki ustvarja dobiček. Ve namreč, da sladke pijače postanejo navada in nato tudi potreba organizma, ki jih nenehno uživa...Pri pravi vzgoji moramo imeti vedno alternativo ponuditi otrokom nekaj boljšega, takrat bo otrok zadovoljen in bolj zdrav.

Vlada je menila, da bi bilo na sladke pijače dobro uvesti trošarine in da bi jih potem ljudje kupovali manj. Zaradi hudih nasprotovanj je zakon umaknila. Kako bi omejili uživanje pijač z dodanim sladkorjem?

Zaradi trošarin jih ne bodo kupovali manj. Samo omejevanje nikoli ni bilo uspešno. Ne poznam nikogar, ki je zaradi višjih trošarin prenehal kaditi ali piti. Le več je godrnjal nad državo. Se pa strinjam, da država uvede trošarine na sladke pijače, še najbolj na tiste lahke, ki namesto sladkorja uporabljajo alternative, te so še bolj škodljive, ker jih telo presnavlja drugače in na dolgi rok poškodujejo jetra.  Menim, da bi morali v družbi začeti preventivno akcijo osveščanja o škodljivosti takih sladkih pijač.

Mnogi starši tožijo, da so njihovi otroci neješči. Kaj pripraviti takim otrokom? Kako jih motivirati za zdravo hrano?

Pri mojih otrocih in vnukih se je najbolj obneslo, da sem jih vključila v pripravo hrane oziroma jedi. Potem so vse pojedli. Pa tudi: znano je, da jemo tudi z nosom in očmi, zato naj bo hrana okusna, dišeča in zelo barvita!

Prihaja čas praznikov, ko radi kaj dobrega pojemo in popijemo. Kakšno zmernost svetujete?

Tisto, ki nam jo narekuje pamet! Pravi praznični meni obsega raznolikost; jejmo vse in vsakega po malem. Če se držimo tudi tradicionalnih prazničnih jedi potem bomo zanesljivo zmerni saj so te jedi zelo okusne in jih prav zato pojemo manj, prazniki pa bodo doživeti. Najbolj se zredimo, ko kuhamo laboratorijsko.

Predvsem med prazniki se zgodi, da pojemo preveč sladkarij. S kakšno prehrano nevtralizirati njihov učinek?

S solatami, različnimi..., bogatih okusov in vsebine, dodajajmo zdrobljene oreščke, zabelimo s polivko iz kombinacije dobrih olj, vsaj treh, česna, peteršilja in limoninega soka.

Kako najlaže pozdraviti mačka?
Najbolje ga je preprečiti! Če pa nas ujame, potem: kislo zelje, sadje in obilo vode.

Zima je čas virusov, kaj svetujete za dvig odpornosti? So to superživila?
Uživajmo sezonsko in lokalno, poskrbimo za vitamine in minerale! To so superživila, ne pa tisto kar komercialno tako označujejo in razglašajo in ponavadi prihaja iz neke eksotične dežele. Nobeno, prav nobeno živilo, samo po sebi ni popolno in vedno zahteva kombiniranje, da dosežemo ravnovesje.

Superživilo je v svojem bistvu bistroumni nesmisel, saj ni univerzalnega eliksirja večne mladosti in življenja, je samo reklamni pojem. Res je, da imajo nekatera živila več vsebnosti določenih snovi, druga manj, a prav nobeno ni popolno in ga moramo dopolnjevati z vsemi drugimi vrstami živil.

Komentarjev 8
  • Vesna Gomboc 17:06 14.december 2014.

    Gospa na prvi sliki ima - po kakršnemkoli merilu - vsaj pet kilogramov odveč. Zato dvomim v njene nasvete ali pa se jih sama ne drži.

  • Pepe007 17:03 14.december 2014.

    Krivi so potrošniki. Država ne more državljanom narediti možganov, če jih nimajo.

  • Pepe007 17:02 14.december 2014.

    Najprej se moraš vprašati, kaj je pretežko? Kaj je merilo? Da ni merilo postavljeno narobe?