Zdravje
225 ogledov

Prepoznajte tri faze zasvojenosti z zasloni pri otrocih!

Šolanje od doma Profimedia
Vsaka faza ima svoje značilnosti, v zadnji jaz postane digitalni jaz.

"Možgani otrok delujejo na nižji frekvenci kot odrasli možgani, kar daje možganom otrok odlične sposobnosti učenja," poudarja strokovnjak za internetni marketing Martin Korošec, ki je na današnji tiskovni konferenci govoril o zasvojenosti otrok z zasloni. "Gibanje, tekanje, igra, bosa hoja, plezanje - to, kar odrasli smatramo kot otroško norenje, daje možganom pozitivne impulze. Vzpostavljajo se nove možganske povezave."

Otroci že v zgodnji starosti dobijo v roke zaslone, kar jih iz aktivnosti potisne v pasivnost. "Namesto gibanja imamo pasivnost, otrok šele dobro shodi in že ga posedemo nazaj," pravi Korošec.  "To, kar bi sicer dobil skozi igro in okolico, dobi skozi digitalne zaslone - a tam so zadeve poudarjene. Otroški možgani doživljajo to zelo poglobljeno in ne razlikujejo med resničnostjo in virtualnim svetom, zato so v močnem stresu - so pod vplivom močnega 'dopaminskega koktajla'. Otroški možgani se navajajo na dozo uporabe zaslonov in zahtevajo nove in močnejše dražljaje - močnejše zvoke, agresivnejše vsebine ter daljši čas uporabe zaslonov."

Mladi in internet "bau bau" za starše Slovenija Mladi bežijo s Facebooka

Otroci so pred zasloni vedno več ur na dan, menjajo TV, mobilni telefon in računalnik. "Z video igrami je zasvojenih približno deset odstotkov otrok in mladostnikov, okoli osem jih pretirano uporablja socialna omrežja," podatke navaja Korošec. "To dvoje je najbolj zasvojljivo."

Ustvarjajo se nove navade, ki se same ne bodo spremenile

Ob gledanju v ekrane se ustvarjajo nove navade otrok, ki postajajo normalne - namesto gibanja sedenje, povečuje se uporaba nezdrave hrane in sladkih pijač. "O posledicah prekomerne uporabe zaslonov povedo pedagogi - nemir, kratkotrajna zbranost, beganje, redkejše vzpostavljanje očesnega kontakta, primanjkljaji v socializaciji in hiperaktivnost," navaja Korošec. "S tem se pričenja razvoj odvisnosti. Otroci se v gledanje v zaslone popolnoma vživijo in okolice ne zaznavajo več. Verjetno imate izkušnjo, da ste poklicali otroka, a se ne odzove. Ne zato,  ker noče, ampak zato, ker se odklopi - zasloni hipnotizirajo in to ponudniki izkoriščajo."

"Sedenje pred ekranom je udobno. Ko starš reče 'vstani", takrat otroka premakne iz cone udobja in pride do upora. Brezkompromisno je treba potegniti kabel iz vtičnice. Otrok mora ven, se gibati, da se bo normalno razvil."

Grega Starc, Fakulteta za šport

Učenci v šoli Slovenija Zdravje Katastrofalni rezultati športnih kartonov: Imamo epidemijo debelosti!

Ko postaja uporaba zaslonov pogostejša in traja dlje, se začne razvijati digitalna zasvojenost, ki se jo je zelo težko znebiti. "Čas otroštva tako otroci podarijo digitalnim platformam, kar dobro izkoriščajo oglaševalci, ki otrokom ponujajo oglase, da bi jih pritegnili," poudarja Korošec. "Oglasi so velikokrat prikriti in prodajajo občutek sreče. Otroci vidijo le, da so tisti, ki uporabljajo določene storitve ali izdelke, srečni - starše prepričujejo, da kupijo dotični izdelek ali storitev. Želijo si, da so vključeni v skupino digitalnih prijateljev, kar jih sili v igranje iger. Zato so igre najbolj zasvojljive - pri otrocih se pojavlja strah, da česa ne bodo zamudili, odvisni so od všečkov, komentarji pa jih lahko spravljajo v obup."

 | Avtor:


Zasvojenost z digitalnimi vsebinami se po besedah Korošca lahko pojavi zelo hitro. "Ključen je čas, ki ga otrok preživi z digitalnimi vsebinami in glede na to, da smo imeli šolanje na daljavo, je trajalo več ur, ko so imeli otroci čas brskati za vsebinami," razlaga Korošec. "Posledice prekomerne uporabe zaslonov so tudi premalo spanja, uživanje energijskih pijač, odmik od staršev in prijateljev ter opustitev hobijev."

Če otroci na ta način delujejo pri osmih, desetih letih, se te navade ne bodo same od sebe spremenile, ampak se bodo še poglabljale. Korošec pri tem našteva tri faze zasvojenosti: 

  • 1. FAZA

"Spoznamo jo po zapiranju vase," razlaga Korošec. "Otrok je več v sobi, oddaljuje se od družine in družbe, pade mu učni uspeh, ima slabšo koncentracijo in pade mu volja."

  • 2. FAZA

Zanjo je značilna močna potreba, da je otrok ves čas za zasloni in klika brez cilja. "Preprosto želi biti neprestano na internetu in vidi vse," razlaga Korošec. "Otrok neprestano preverja aplikacije, vsebine na internetu - to je nujnost, ki jo mora zadovoljiti, brez določene potrebe."

  • 3. FAZA

Jaz postane digitalni jaz. "Vse življenje, vse dogajanje je na ekranu, prisoten je neprestani strah, da kaj zamuja," razlaga Korošec. "Eden od znakov je tudi, da ima ves čas slušalke v ušesih, kjer lahko dobi še intenzivnejše zvoke. Prisotna je tudi agresivnost, ko se otroku prepreči, da gleda ekran."

Čas odraščanja je sam po sebi zelo razburkan čas. "Otrok, ki gre skozi tak razvoj, ima lahko v času pubertete slabo samopodobo, prisotni so pomanjkanje ustvarjalnosti, nestrpnost, takojšnje zadovoljevanje želja, vse mora biti dostopno na klik, manj je sočuten, dovzeten za druge, lahko je prisoten strah pred zunanjim svetom," razlaga Korošec. 

Oglaševalci lahko ustvarijo digitalni profil otroka

Prvič v zgodovini človeštva imajo po besedah Korošca oglaševalci na voljo orodja, s katerimi spremljajo otroke od starosti nekaj mesecev naprej. "Algoritmi shranjujejo podatke, ki so sicer anomizirani, a si lahko ustvarijo digitalni profil vsakega človeka in otroka," razlaga Korošec. "Na tej podlagi ugotavljajo, kaj bo določene skupine otrok zanimalo in jim servirajo oglase kot naravne, ravno takšne, kot si jih otroci želijo. Poleg klasičnih oglasov je prisotno prikrito oglaševanje - razni vplivneži predstavljajo izdelke so ves čas srečni. Otroci so nenehno izpostavljeni oglaševanju, ki nagovarja njihove potrebe glede na analizo od prej. Oglaševanje temelji na vzbujanju čustev, prodajanju iluzije sreče, oglasi ponujajo to, kar internetni giganti vedo, da si otroci želijo - prijatelje, srečo, opaženost, priznanje. Iz rok so jim vse to vzeli in jim ponujajo nadomestke."

facebook | Avtor: Profimedia Profimedia

Zaradi vsega povedanega je treba omejiti uporabo zaslonov otrok, na način, da realnega življenja ne zamenjujejo z virtualnim. Pri tem je zelo pomemben vzgled staršev. "Ne pomaga, če otrokom govorijo, naj gredo dol z zaslonov, če so sami ves čas na mobilnikih," poudarja Korošec. "Pomembno je gibanje zunaj, domača opravila, domače naloge in dolžnosti, kot nagrada pa je lahko v naprej določen čas uporabe digitalnih vsebin. Otroci morajo živeti realno življenje, ne moremo pričakovati, da bodo ves čas na digitalnih platformah in se bodo stvari same od sebe izboljšale."

dezurni@zurnal24.si

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.