Čeprav Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) aspartam še vedno uvršča med varna sladila, če dnevni vnos ne presega 40 miligramov na kilogram telesne teže, nova znanstvena študija kaže, da lahko tudi precej nižji odmerki dolgoročno vplivajo na delovanje srca in možganov.
Raziskava, objavljena v strokovni reviji Biomedicine & Pharmacotherapy, prinaša nove ugotovitve o enem najpogosteje uporabljenih umetnih sladil, ki ga najdemo v pijačah brez sladkorja, žvečilnih gumijih, sladicah in celo nekaterih zdravilih.
Kaj so ugotovili raziskovalci?
Znanstveniki so leto dni spremljali samce miši, ki so prejemali odmerek aspartama, primerljiv s približno eno šestino najvišjega dovoljenega dnevnega vnosa za ljudi. Čeprav so miši izgubile telesno težo (predvsem zaradi zmanjšanja maščobnih zalog) so raziskovalci zaznali tudi blago povečanje srčne mišice ter spremembe v vedenju, ki lahko kažejo na vpliv na možgane.
Avtorji študije opozarjajo, da so ti izsledki zaskrbljujoči, saj kažejo, da lahko dolgotrajna izpostavljenost umetnim sladilom povzroči patofiziološke spremembe v organih, tudi pri odmerkih, ki veljajo za varne.
Sladilo pod drobnogledom znanosti
Aspartam je že desetletja priljubljen v prehranski industriji ter se pogosto uporablja kot pomoč pri uravnavanju telesne teže in preprečevanju sladkorne bolezni. Kljub temu so si znanstvene študije o njegovih učinkih pogosto nasprotovale. Nekatere so ga povezovale z motnjami presnove, spremembami črevesne mikrobiote, kardiovaskularnimi in nevrološkimi učinki ter celo z glavoboli in povečanim apetitom.
Posebna previdnost pri otrocih
Raziskovalci opozarjajo, da bi morali biti otroci in mladostniki še posebej previdni. Rezultati kažejo, da so starejše živali morda bolj odporne na učinke aspartama, medtem ko vpliv na razvijajoče se možgane še ni dovolj raziskan. Zato svetujejo, naj mlajši aspartam, zlasti kot redni del prehrane, raje omejijo ali se mu izognejo.
Čeprav študija ni pokazala povečane smrtnosti pri miših, avtorji poudarjajo, da že blaga, dolgotrajna izpostavljenost lahko spremeni strukturo in delovanje srca ter možganov.
Kje vse se skriva aspartam?
Aspartam so odkrili leta 1965, za uporabo v prehrani pa je bil odobren približno 15 let pozneje. Danes ga najdemo v številnih izdelkih, kot so Coca-Cola Zero, energijske pijače brez sladkorja, žvečilni gumiji, pudingi ter tudi v nekaterih zdravilih proti prehladu.
Znanstveniki ob tem poudarjajo, da so potrebne dodatne raziskave na ljudeh, a trenutni izsledki že zdaj odpirajo vprašanje, ali so obstoječe prehranske smernice glede umetnih sladil res dovolj varne.
