V nadaljevanju preberite:
- Alkohol v vročinskih valovih dodatno obremeni telo, pospešuje dehidracijo in povečuje tveganje za resne zdravstvene zaplete, zlasti na množičnih poletnih prireditvah-
- Organizatorje pozivajo k zagotavljanju brezplačne pitne vode, sence, prve pomoči, varnega prevoza ter dosledne zaščite otrok in mladostnikov.
- Ob ekstremnih temperaturah je odgovorno okolje na prireditvah ključno za preprečevanje škode zaradi alkohola.
Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni opozarja, da uživanje alkohola med vročinskimi valovi dodatno obremenjuje telo, pospešuje dehidracijo in povečuje tveganje za zdravstvene zaplete, zlasti na množičnih prireditvah, na prostem. Organizatorje pozivajo, naj zagotovijo brezplačno pitno vodo, senco, ustrezno prvo pomoč, varen prevoz ter dosledno zaščito otrok in mladostnikov. Sporočajo, da je ob ekstremnih temperaturah odgovorno okolje na prireditvah ključno za preprečevanje resnih zdravstvenih posledic.
Alkohol v vročini poveča tveganje za zdravje
"Alkohol v poletni vročini ni osvežitev, temveč dodatno tveganje za zdravje. Kljub temu je na številnih prireditvah še vedno predstavljen kot skoraj nepogrešljiv del zabave in druženja. Organizatorji morajo dati prednost brezplačni pitni vodi, zaščiti mladih in okolju, ki ne spodbuja rabe alkohola," poudarja Franc Zalar, predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni (SNCDA)
Že občasno uživanje alkohola povečuje verjetnost za ...
Visoke temperature, neposredna izpostavljenost soncu, telesna aktivnost in večurno zadrževanje v množici močno povečajo potrebo po tekočini, alkohol pa je v takih razmerah posebej neprimeren, saj dodatno pospešuje izgubo vode ter obremenjuje srce in ožilje.
Tveganja se ne pojavljajo le pri čezmernem pitju – že občasno uživanje alkohola povečuje verjetnost za motnje srčnega ritma, povišan krvni tlak, srčni infarkt in možgansko kap, pri čemer se nevarnost sorazmerno veča z zaužito količino. Leta 2024 je v Sloveniji zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov umrlo 842 ljudi, skoraj polovica pred 65. letom starosti, v evropski regiji pa alkohol prispeva k približno 800.000 smrti letno, navajajo v združenju.
"Alkohol škoduje srcu in ožilju že pri občasni rabi, tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja pa narašča z vsako zaužito količino. V vročih poletnih dneh dodatno obremeni telo, saj prispeva k dehidraciji ter povečuje tveganje za motnje srčnega ritma. Med najresnejšimi posledicami dolgotrajnega uživanja alkohola je alkoholna kardiomiopatija – resna bolezen srčne mišice, ki lahko vodi v srčno popuščanje in prezgodnjo smrt. Zato je posebej pomembno opozoriti, da alkohol ni primerna pijača za odžejanje," opozarja Nataša Jan iz SNCDA.
Pitna voda, senca in prva pomoč
Organizatorje poletnih dogodkov zato pozivajo, naj obiskovalcem zagotovijo brezplačen, dobro viden in enostaven dostop do pitne vode, dovolj možnosti za umik v senco, jasno označene točke prve pomoči ter kakovostno ponudbo brezalkoholnih pijač. Pitna voda na dogodkih ne sme biti težje dostopna ali dražja od alkoholnih napitkov.
Varen prevoz je del odgovorne organizacije prireditve
Varnost obiskovalcev se ne konča na prizorišču. Pomembno je, da obiskovalci že pred odhodom na prireditev načrtujejo varen prevoz domov, organizatorji pa jim pri tem pomagajo z jasnimi informacijami o javnem prevozu, organiziranimi prevozi in drugih varnih možnostih.
"V prvih petih mesecih leta 2026 je bilo v Sloveniji zabeleženih 493 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci. V teh nesrečah je življenje izgubilo 11 ljudi. Vsako izgubljeno življenje je preveč in za seboj pusti neizmerno bolečino ter nepopravljivo izgubo za družino, prijatelje in celotno skupnost. Zato že pred odhodom na zabavo poskrbite za varen prevoz domov. Zabava se ne konča, ko ugasne glasba, temveč takrat, ko vsi varno prispemo domov," poudarja David Razboršek, direktor Zavoda VOZIM.
Zaščita mladih in omejevanje dostopa do alkohola
Poseben poudarek naj bo na zaščiti mladih, ki so v poletnem času še posebej izpostavljeni dostopu do alkohola in agresivnemu oglaševanju, tudi prek izdelkov 0,0, ki uporabljajo enake podobe kot alkoholne pijače. Nevladne organizacije opozarjajo, da preventiva ne more biti učinkovita, če okolje normalizira rabo alkohola, zato pozivajo odločevalce, organizatorje, trgovce, gostince, medije in oglaševalce k celovitim ukrepom: doslednemu preprečevanju prodaje alkohola mladoletnim, omejevanju promocije alkoholnih znamk, zagotavljanju pitne vode in sence ter krepitvi nadzora.
"Ozaveščanje trgovcev in prodajalcev o doslednem spoštovanju prepovedi prodaje alkohola mladoletnim je ključnega pomena za zaščito zdravja in razvoja mladih. Naša terenska opažanja v preteklem letu kažejo na občutno povečanje primerov prodaje alkohola mladoletnim, zlasti v severovzhodni Sloveniji. Zato je nujno okrepiti preventivne aktivnosti, ozaveščanje in dosledno izvajanje zakonodaje," poudarja Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.
Poletna druženja so lahko prijetna in varna predvsem brez pritiska k pitju alkohola – v ospredju naj bodo glasba, kultura, voda in senca, ne pa alkohol.
