Pacienti Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana so decembra po elektronski pošti dobili obvestilo, da bo njihov obstoječi Portal za paciente v letu 2026 nadomestila komunikacija prek portala zVEM. Sprememba ne bo doletela le ljubljanskih pacientov. Na portal zVEM se bodo morali prihodnje postopoma priključiti vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti in s tem tudi vsi državljani. "Prehod je predviden v naslednjem letu. Do takrat Portal za paciente ZD Ljubljana nemoteno deluje. O natančnem datumu prehoda in začetku uporabe zVEM bomo sproti obveščali, skladno z vzpostavljanjem posameznih funkcionalnosti zVEM portala," so pacientom sporočili iz našega največjega zdravstvenega doma.
Portal ZVem
In kaj se v praksi spreminja za paciente?
Portal ZVem
Pacienti bomo lahko komunicirali z različnimi izvajalci zdravstvenih storitev preko ene same vstopne točke – portala zVEM. To pomeni, da registracija na različne portale za paciente pri različnih izvajalcih ne bo več potrebna.
V letu 2026 bo tako vzpostavljena možnost elektronske komunikacije z vsemi zdravstvenimi timi na primarni ravni (družinskimi zdravniki, pediatri, tudi ginekologi in zobozdravniki). Kasneje se bo nabor timov, s katerimi bo lahko pacient elektronsko komuniciral, razširil tudi na time na sekundarni ravni.
Digitalizacija zdravstva
Gre za ukrep na osnovi poleti sprejetega zakona o digitalizaciji zdravstva, ki predvideva, da bo po novem edini sistem za komuniciranje z zdravnikom na daljavo aplikacija zVem. Portal zVEM je sicer že sedaj vstopna točka do storitev eZdravja, ki omogoča dostop do napotnic, naročil, receptov, izvidov, podatkov o zdravstvenem zavarovanju, drugih dokumentov ter omogoča urejanje pooblastil.
Obdobje pospešene digitalizacije slovenskega zdravstvenega sistema se je pri nas začelo pred desetimi leti. "Od 1. decembra 2015 so eRecept, eNapotnica, eNaročanje, centralni register podatkov o pacientu (CRPP) in portal zVEM postali nepogrešljiv del zdravstvene oskrbe, ki jih vsak mesec uporabljajo milijoni pacientov in tisoči zdravstvenih delavcev," navede Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki je upravljalec eZdravja.
Elektronski recepti so danes standard v slovenskem zdravstvenem sistemu. Po podatkih, ki jih ima NIJZ, je danes 94 odstotkov vseh receptov izdanih elektronsko, izjema so le posebni primeri, kot so obiski na domu ali osebni recepti. Mesečno se izda več kot 1,3 milijona eReceptov, v desetih letih pa jih je bilo skupaj izdanih že več kot 130 milijonov.
Med ključnimi dosežki izpostavljajo tudi pregled nad čakalnimi dobami v realnem času preko eNapotnice in eNaročanja, ob čemer izpostavljajo podatek, da je danes 95 odstotkov napotnic elektronskih. Mesečno je po navedbah NIJZ izdanih več kot 400.000 eNapotnic in opravljenih več kot 660.000 elektronskih naročil, skupno pa je bilo v 10 letih izdanih že več kot 33 milijonov eNapotnic. Pri eNaročanju pa danes sodeluje več kot 1100 izvajalcev zdravstvene dejavnosti.
Med dosežki izpostavljajo tudi centralni register podatkov o pacientih (CRPP) in portal oziroma mobilno aplikacijo zVem. V register se dnevno vnese približno 200.000 novih zdravstvenih zapisov, od začetka delovanja pa se je v njem nabralo že več kot 330 milijonov dokumentov, kot so izvidi, odpustna pisma, laboratorijski izvidi, diagnoz in drugo. Portal zVem ima 560.000 aktivnih uporabnikov, skupnost pa mesečno ustvari približno 200.000 obiskov portala, so navedli.
V treh letih bo vse drugače
Digitalizacija zdravstva se bo v naslednjih letih nadaljevala, večino učinkov zakona o digitalizaciji zdravstva pa na ministrstvu za zdravje pričakujejo čez tri leta. Zakon namreč predvideva 36-mesečno prehodno obdobje za vzpostavitev registrov. Rešitve iz različnih projektov pa morajo vzpostaviti do 30. junija 2026 in v nadaljnjih dveh letih preiti na nov sistem.
Generalna direktorica direktorata za digitalizacijo v zdravstvu Teja Batagelj pojasnjuje, da novi zakon daje podlago za izvedbo celovite transformacije digitalizacije zdravstva. Zadnjih 30 let so namreč zdravstveni izvajalci vzpostavljali vsak svoje rešitve, posledica pa so razdrobljeni informacijski sistemi.
"Glede na to, da je država majhna, da nas je samo dva milijona in da se lahko poenotimo tudi glede procesov, se nam je zdelo edino smiselno, da tudi v zdravstvu, praktično zadnjem segmentu v javni upravi, poenotimo procese in vzpostavimo enotne rešitve, kot to že obstaja na drugih področjih, kot so upravne enote, centri za socialno delo, sodišča, policija in tako naprej," pove Batagelj.
Kaj bomo od tega imeli pacienti?
Namen zakona je izboljšati zdravstveno oskrbo pacientov. "To nameravamo doseči s tem, da bomo zdravstvenemu osebju na enem mestu ponudili dostop do podatkov, ki so potrebni za zdravljenje pacienta, te podatke pa bomo omogočili tudi pacientom," je povedala. Dodala je, da bodo vzpostavili enotne informacijske rešitve za izvajalce zdravstvene dejavnosti, zdravstveni delavci pa bodo na tak način lahko namenili več časa obravnavi pacientov.
Rešitve iz zakona bodo pacienti čutili na različnih področjih. "Dajmo primer prometne nesreče. K nam pride ekipa reševalcev, torej nujna medicinska pomoč, ki nas na kraju nesreče seveda oskrbi. S tem ko ima dostop do podatkov, nas bo ta ekipa točno vedela, na primer kakšno alergijo imamo. Kar se bo z nami dogajalo, bodo oni že vnesli v sistem. V primeru, da nas bodo predali helikopterju, bo tudi helikopter že imel podatke o tem, za kakšnega poškodovanca gre. Vse, kar se bo potem dogajalo na poti do bolnišnice, bo prav tako zavedeno v sistemu, in UKC Ljubljana, na primer, bo tako točno vedel in pripravil že ekipo, ki nas bo potem dokončno oskrbela," ponazori generalna direktorica direktorata za digitalizacijo v zdravstvu.
Enoten sistem za bolnišnično zdravljenje
Še en primer: V bolnišnicah bodo po novem vitalne znake pacienta in prejete terapije namesto na papir ob postelji vnašali v sistem. "Zdravimo se v bolnišnici v Novem mestu in običajno smo navajeni tistega belega papirja na sami postelji, kamor se vpisujejo vitalni znaki in tudi prejete terapije, torej zdravila. Ko bomo imeli enoten sistem za bolnišnično zdravljenje, pa bodo zdravniki vnašali te podatke v sam sistem, in ko nas bodo recimo premestili iz Novega mesta v Ljubljano, bo v Ljubljani zdravstveno osebje, ki bo nadaljevalo proces zdravljenja, že imelo dostop do podatkov o tem, kaj se je z nami dogajalo, kakšna zdravila smo prejemali v Novem mestu, in bo zato zdravljenje veliko bolj kvalitetno," pove Batagelj.
Dostop do Centralnega elektronskega zdravstvenega zapisa bodo v skladu s svojimi pooblastili imeli zdravstveni delavci. Do nekaterih podatkov pa bodo lahko dostopali tudi upravni organi, a pod strogimi pogoji. "Če boste želeli dobiti vozniško dovoljenje, bo lahko upravna enota iz registra pridobila samo podatke, ki so potrebni za izdajo vozniškega dovoljenja, torej omejitev in kategorijo," je povedala Batagelj. Pogoji pa so, da bo pacient podal eksplicitno privolitev, da bosta imela upravna enota in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sklenjen dogovor in da bo obstajala tehnična rešitev, ki bo omogočala posredovanje samo teh dveh podatkov.
Zaposlili bodo sto ljudi, ki jih bodo plačali, "kolikor bo treba"
Zakon daje tudi podlago za ustanovitev javnega podjetja v državni lasti, ki bo pogodbeni obdelovalec podatkov in bo delovalo po navodilih upravljavcev podatkov - NIJZ in izvajalcev zdravstvene dejavnosti. NIJZ in drugi upravljavci podatkov bodo tvorili koordinacijski odbor, skupaj s podjetjem pa bodo pripravili program dela in akcijski načrt o informatizaciji zdravstva v naslednjih treh letih.
Batagelj se je odzvala tudi na očitke, da bo podjetje podvrženo političnemu vplivu. Poudarila je, da tudi svet zavoda in direktorja NIJZ imenuje vlada, enako bo tudi v podjetju. Vlada bo imenovala nadzorni svet, ta pa bo imenoval dvočlansko poslovodstvo. "Bistvene razlike med političnim vplivom na upravljavce ali na javno podjetje ne vidimo. Menim pa, da politika pri obdelavi občutljivih podatkov ali kakršnihkoli osebnih podatkov nima kaj iskati ne danes ne kadarkoli kasneje," je povedala.
Akt o ustanovitvi javnega podjetja mora sprejeti vlada v treh mesecih od uveljavitve zakona, nato pa bodo po besedah Batagelj začeli pridobivanje kadra. Podjetje mora v 18 mesecih od ustanovitve prevzeti obstoječe rešitve eZdravja in tekoče projekte v dolgoročno vzdrževanje.
Zaposlili naj bi okoli 100 ljudi, in sicer po klasični poti ter ne bodo prezaposlovali kadra iz zdravstvenega sektorja v podjetje. Po njenih besedah mora podjetje zaposliti najboljši kader, saj je transformacija zdravstvenega sistema zahtevna, plačali pa jih bodo "toliko, kolikor je treba glede na razmere na trgu".
13 projektov iz načrta za okrevanje in odpornost pa je trenutno v različnih fazah. Nekatere že izvajajo, na primer pretvorbo fizičnih zdravstvenih kartonov v digitalno obliko, za nekatere so izbrali izvajalce, drugi pa so še v fazi javnih naročil.
Spet odpirajo službe za novo diplomirano mularijo ki jih bodo zaposlili preko vez,tako kot zmeraj,denar zgleda tam ni problem
Potem pa naj pacientom rit brišejo tudi ti digitalni nadomestki. Ker ljudje, ki to zdaj počnejo, to žal počnejo za drobiž....in ne bodo več dolgo. Glede na to, kako se zapirajo oddelki po bolnišnicah, ne boste imeli več kmalu koga… ...prikaži več plačat...pa četudi bi nudili "kolikor bo treba". Ljudem se sanja ne v kakšnem stanju je v resnici slovensko zdravstvo v osnovi.... Ampak očitno je pomembneje, da je vse lepo pravilno zapisano...v digitalni obliki...
Zadnji čas da gremo v korak s časom, da ni treba za vsako formalnost fizično v ambulanto...Ampak včasih so gospodu dohtarju stare mamce v cekarju prinesle petelina, kasneje je bila to kava in pa steklenica žganega, sedaj pa podkupnine itak… ...prikaži več nakažete kar preko kartice...Banda izsiljevalska bela...