Zato vročinski valovi močneje udarijo po ženskah

V nadaljevanju preberite:

• Zakaj vročinski valovi bolj prizadenejo ženske kot moške?
• Strokovnjaki opozarjajo na biološke in družbene razlike.
• Poziv k prilagojenim ukrepom in večji vključenosti žensk v odločevalske procese.

  ---

Vročinski valovi, ki jih poganja podnebna kriza, nesorazmerno obremenjujejo ženske. Strokovnjaki opozarjajo, da kombinacija bioloških razlik, hormonskih nihanj in družbenih dejavnikov ustvarja pogoje, zaradi katerih so ženske v vročini bolj ranljive kot moški. Vročinski valovi tako postajajo pomemben javnozdravstveni izziv, ki zahteva prilagojene ukrepe in večjo ozaveščenost.

Biološki dejavniki: žensko telo se na vročino odziva drugače

Nighat Arif, zdravnica britanskega NHS in specialistka za žensko zdravje, je za BBC pojasnila, da vročina pri ženskah povzroča večjo obremenitev srčno‑žilnega sistema. "Ekstremna vročina vpliva na vsakogar, vendar je ženski srčno‑žilni sistem pod večjim pritiskom," je dejala. Raziskave, med njimi tudi študija iz leta 2025, kažejo, da se ženske začnejo potiti pri višji temperaturi in proizvedejo manj znoja. To pomeni, da se toplota iz telesa odvaja počasneje, kar otežuje ohranjanje stabilne telesne temperature.

Ženske imajo tudi nekoliko višjo osnovno telesno temperaturo in večji delež telesne maščobe, ki deluje kot izolacija. To dodatno otežuje hlajenje telesa v vročinskih valovih. Po besedah Arif je pomemben dejavnik tudi hormonsko nihanje: "Naravna hormonska nihanja postavijo iz ravnotežja možganske centre za uravnavanje temperature." Največja nihanja se pojavijo med menstrualnim ciklom, perimenopavzo, menopavzo, nosečnostjo in dojenjem, kar lahko zmanjša sposobnost telesa, da se učinkovito prilagodi vročini.

Hormoni in srčno‑žilni stres

Med menstrualnim ciklom se raven progesterona v drugi polovici cikla dvigne, kar nekoliko zviša telesno temperaturo. Ob začetku menstruacije pa raven estrogena – hormona, ki pomembno vpliva na termoregulacijo – pade na najnižjo točko. To pojasnjuje, zakaj se številne ženske v vročinskih valovih spopadajo z več utrujenosti, omotice in občutka pregrevanja.

Pri perimenopavzi in menopavzi se zaradi nihanja estrogena pojavljajo pogosti vročinski oblivi in nočno potenje. Arif opozarja, da se ti simptomi med vročinskimi valovi še okrepijo. Podobno velja za ženske, ki so menopavzi zaradi zdravljenja hormonsko občutljivih rakov ali ginekoloških bolezni.

Nosečnost: dodatna obremenitev za telo

BBC navaja tudi ugotovitve raziskave, objavljene v reviji The Lancet, ki kažejo, da nosečnice težje uravnavajo telesno temperaturo zaradi povečanega metabolizma in večjih potreb po tekočini. V zgodnji in srednji nosečnosti nihanje progesterona dodatno zviša občutek vročine, medtem ko se v pozni nosečnosti raven estrogena in progesterona ponovno dvigne, kar telesno temperaturo nekoliko stabilizira.

Zdravnica pojasnjuje: "Seveda je na telesu večja kardiovaskularna obremenitev, saj nosite še enega človeka." Raziskave nakazujejo, da lahko vročinski stres poveča tveganje za zaplete pri nosečnici in otroku, zlasti pri visoko tveganih nosečnostih.

Družbeni dejavniki: ženske so pogosto bolj izpostavljene

Pomembno vlogo imajo tudi družbeni dejavniki Cat Pinho‑Gomes z britanskega inštituta za javno zdravje opozarja: "Socioekonomske okoliščine lahko še bolj kot biologija vplivajo na to, kako ranljive so ženske v vročinskih valovih." Ženske so po njenem pogosteje v vlogi skrbnic, kar pomeni, da v vročini pogosto skrbijo za druge, preden poskrbijo zase. Pogosteje živijo v gospodinjstvih z nižjimi prihodki, kar lahko omeji dostop do klimatskih naprav ali ustreznih bivalnih razmer.

Ker ženske živijo dlje, so tudi pogosteje izpostavljene starostnim boleznim, ki otežujejo odziv na vročino. "Ker ženske živijo dlje, so pogosteje izpostavljene starostnim boleznim, ki dodatno povečajo tveganje ob vročini," je dodala Pinho‑Gomes. Mednje sodita demenca, ki zmanjšuje občutek žeje, ter jemanje diuretikov, ki povečajo izgubo tekočine.

Zdravnica svetuje

Strokovnjaki opozarjajo, da vročinski valovi povečajo tveganje za srčno‑žilne zaplete, vključno z vročinsko izčrpanostjo, padcem krvnega tlaka in srčnimi napadi. Zdravica Arif svetuje: »Prepoznajte znake vročinske izčrpanosti in vročinskega udara,  pijte dovolj tekočine, uporabljajte ventilatorje in hladilne pripomočke. Vadite pred sončnim vzhodom ali po sončnem zahodu. Uporabljajte zaščitno kremo in spremljajte svoj menstrualni ciklus."

Kakšne težave povzroča vročina?

Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Povzročajo:

• nelagodje in slabše počutje, ki še ne ogroža zdravja,
• poslabšanje obstoječih bolezni,
• dehidracijo
• kožne izpuščaje,
• vročinske krče,
• vročinsko izčrpanost,
• omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti,
• vročinsko kap.

Kako lahko preprečimo težave, ki nastanejo zaradi vročine?

Telo lahko pregrejemo tako na prostem kot v pregretih notranjih prostorih. Težave preprečujemo tako, da zmanjšamo obremenitev s toploto in olajšamo hlajenje telesa na način, da zmanjšamo izpostavljenost vročini.

Hladimo prostore in sebe

Umaknemo se v senco ali v hladnejše prostore. Hladimo in ohranjamo jih hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa manj. Na NIJZ svetujejo uporabo zunanjih senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Izključimo vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor.

Če vsi ti načini ne zadoščajo, si pomagamo z ventilatorji in klimatskimi napravami, vendar se zavedajmo, da te naprave porabljajo energijo in proizvajajo dodatno toploto, opozarjajo pri NIJZ. 

Ventilatorji pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka 35°C. Prostore učinkovito hladijo klimatske naprave. Kolikor je le mogoče, se zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih. Če je doma ali v službi vroče, poiščimo javno dostopen hladen prostor. Tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine. Če je mogoče, se umaknemo iz mesta v naravo, v senco dreves. Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo, hladnimi, vlažnimi oblogami (glava, vrat, roke, noge).

Omejimo fizično aktivnost, pri kateri v telesu nastaja toplota. Fizično aktivnost na prostem zato omejimo na jutranje in večerne ure.Uživamo lahko hrano, v manjših obrokih.

dezurni@styria-media.si