Zdravje > Življenjski stil
2704 ogledov

Imunski sistem ima tudi takšen vpliv na vedenje

Možgani Profimedia
Muhasto jesensko vreme in številne okužbe razlog za dodatno krepitev imunskega sistema. A tu je še en razlog ...

Covid obdobje nam je pustilo zavedanje, da moramo res dobro skrbeti za imunski sistem. Pri tem veljajo splošna načela zdravega načina življenja. Poskrbeti je potrebno za dovoljšen vnos zdrave hrane ter po drugi strani izločiti nezdravo hrano ter pijačo. 

Za močan imunski sistem poskrbi tudi redna telesna aktivnost, ki jo izvajamo večkrat tedensko vsaj trideset minut. V posteljo hodimo dovolj zgodaj in poskrbimo za kakovosten spanec. To pomeni, da imamo ponoči zagotovljen mir, tišino in temo, iz spalnice izločimo tudi vse elektronske naprave. 

Poleg nezdravih razvad, kot sta denimo uživanje alkohola ali kajenje, ima na imunski sistem slab vpliv kronični stres. Kronični stres vpliva na povečano izločanje kortizola, ki je stresni hormon, ki poveča raven sladkorja v krvi, poviša krvni tlak in zavira imunski odziv. 

Na imunski sistem pozitivno vplivajo številne dejavnosti, ki nas veselijo in sproščajo, kot so denimo sprehod v gozdu, igra s psom, poslušanje glasbe, petje ali igranje glasbila in podobno. 

Poskusite torej okrepiti imunski sistem in se tako zoperstavite virusom.

Ne le virusi, tudi obnašanje

Raziskovalci pa so nedavno odkrili, da ima imunski sistem pomemben vpliv tudi na vedenje. Še en dodatne razlog, da poskrbite za svoje zdravje. 

Strokovnjaki z univerze v Virginiji so odkrili, da je imunski sistem povezan tudi z delovanjem možganov, saj so z blokado določenega tipa molekul imunskega sistema pri miših opazili občutno spremembo vedenja pri miškah. 

 

Ugotovili so, da imunski sistem neposredno vpliva in tudi nadzoruje družbeno obnašanje miši, kot je recimo želja po interakciji z drugimi miškami. "Domnevali smo, da sta delovanje možganov in imunskega sistema ločena pojava, zdaj pa vemo ne le, da sta povezana, temveč tudi, da lahko določen razvoj vedenjskih vzorcev povežemo z reakcijo imunskega sistema na specifične patogene," je dejal predstojnik oddelka za nevroznanost, ki je izvedel študijo, Jonathan Kipins.

Raziskovalci so odkrili, da je interferon gama ključnega pomena pri obnašanju tako človeka kot tudi različnih vrst živali. Blokada interferona gama pri miših je namreč povzročila, da so postali določeni predeli možganov hiperaktivni, miši pa manj družabne. Ko blokade ni bilo več, so znova postale bolj družabne.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 1
  • Kmodri 11:29 05.november 2023.

    Super novica za neoliberalizem, slaba za malega človeka!