Zdravje > Življenjski stil
3294 ogledov

NIJZ: Podatki iz najnovejše raziskave niso najbolj spodbudni

Covid-19, Slovenija, Ljubljana Profimedia Covid-19, Slovenija, Ljubljana
Raziskava o vplivu pandemije na življenje ljudi daje vpogled v boljše poznavanje in razumevanje vedenja ljudi v času med in po epidemiji covida-19 v Sloveniji. Primer: najbolj cepljenje zavračajo ženske v obeh najmlajših starostnih skupinah ( 18 - 29 let in 30 - 49 let).

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) od decembra 2020 izvajajo raziskavo o vplivu pandemije na različna področja življenja prebivalcev Slovenije, poimenovano SI-PANDA. Rezultati pomagajo oceniti pandemsko izčrpanost ljudi, pojasnjujejo. 

Pandemska izčrpanost je naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika.

Spletna anketna raziskava o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), sicer daje vpogled v boljše poznavanje in razumevanje vedenja ljudi v času med in po epidemiji covida-19 v Sloveniji. Raziskava na vzorcu oseb, starih med 18 in 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka od 4. decembra 2020, v devetnajstih ponovitvah.

bolnišnica covid-19 pandemija epidemija virus ZDA Nove okužbe Slovenija Znani včerajšnji podatki: S covidom okužen vsak peti

NIJZ tokrat objavlja izsledke 15. vala raziskave, ta je potekala od 25. do 28. avgusta 2021 na vzorcu 1032 odraslih oseb in nekatere primerjave s preteklimi valovi.

Najbolj zaskrbljujoče je...

Rezultati niso spodbudni, še posebej "zakrbljujoče pa je, da delež anketirancev meni, da prebivalci Slovenije upoštevajo ukrepe povezane z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2, manj za 6,7 odstotnih točk v 15. valu, v primerjavi z 14. valom. V primerjavi s 13. valom pa za skoraj 15 odstotnih točk," ugotavljajo raziskovalci na NIJZ. 

Med morebitnimi ukrepi bi v največjem deležu (21,2 %) anketiranci podprli prepoved zbiranja ljudi, razen če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva.

 

Skoraj tretjina se jih ne namerava cepiti

Podatki iz 15. vala raziskave kažejo, da je bilo cepljenih že več kot 60 odstotkov anketiranih oseb, in sicer je 54,7 odstotka oseb že prejelo dva odmerka cepiva, 7,1 pa en odmerek cepiva proti covidu-19.

Skoraj tretjina (29,1 %) anketirancev pa v 15. valu raziskave navaja, da se ne namerava cepiti. Delež tistih, ki se ne nameravajo cepiti, je najvišji v starostnih skupinah od 18-29 let in 30 -49 let, v katerih ima tako stališče okoli 38 odstotkov oseb.

Cepiti so se v največji meri pripravljeni moški v najstarejši starostni skupini (povprečje 5,2 na 7-stopenjski lestvici), najbolj pa cepljenje zavračajo ženske v obeh najmlajših starostnih skupinah (povprečje 3,3 na 7-stopenjski lestvici)

Razlogi, zaradi katerih se ne želijo cepiti

Med glavnimi razlogi prevladuje zaskrbljenost zaradi neželenih učinkov po cepljenju, skrb za dolgoročni vpliv na zdravje in zaskrbljenost, da cepivo ni varno. Okoli petina anketiranih oseb je navedla, da po njihovem mnenju virus SARS-CoV-2 ne predstavlja tveganja za njihovo zdravje

 | Avtor: Nijz Nijz

V raziskavi je le 17 odstotkov staršev otrok, mlajših od 12 let, odgovorilo, da bi cepili svojega otroka proti covidu-19, ko bo cepivo na voljo. Interes je bil statistično značilno večji pri starših, ki so se tudi sami cepili proti covidu-19. Največ staršev je odgovorilo, da bo odločitev za cepljenje otroka, mlajšega od 12 let, odvisna od tega, ali bo dovolj podatkov o tem, da je cepivo varno (48 %), in od tveganja za težji potek bolezni pri otroku (40 %).

Dostopnosti storitev brez vseh dokazil si želi skoraj polovica mlajših od 50 let

V primeru, da je pogoj za koriščenje storitve predložen negativen test, 53,1 % anketirancev meni, da bi moral zadostovati hitri antigenski test. 41,5 % jih meni, da bi morale biti vse storitve in dejavnosti dostopne brez kakršnihkoli dokazil povezanih s covidom-19.

Več kot 40 % anketirancev meni, da bi morale vse dejavnosti oz. storitve biti dostopne vsem brez dokazil o cepljenosti, prebolevnosti ali negativnem testu. Dostopnosti storitev brez vseh dokazil si želi skoraj polovica mlajših od 50 let. Polovica vseh in 12,6 % necepljenih anketiranih oseb meni, da bi za cepljene osebe morale veljati manj stroge omejitve kot za necepljene osebe.

Večina jih je imela težave še en mesec

V 15. valu raziskave je večina oseb (72,9 %) imela določene težave še po enem mesecu po preboleli okužbi. Najpogostejše težave so bile slabo počutje, utrujenost in pomanjkanje energije, o katerih sta poročali več kot dve petini prebolevnikov, težave z zaznavanjem okusa in vonja je imela slaba tretjina, okoli petina je navajala motnje spanja in težave s koncentracijo in pomnjenjem.

NIJZ: "Preseneča velik delež oseb (63,6%), ki se o težavah po prebolelem covidu-19 ne posvetuje z zdravnikom."

Covid-19, UKC Ljubljana | Avtor: Matej Povše za UKC LJ Matej Povše za UKC LJ
Življenjski slog otrok 

Z vsaj enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih je bilo 20,9 % otrok starih 12 let in več. Prav tako so za 20,9 % otrok njihovi starši izrazili namero, da bodo cepljeni, 53,2 % otrok ni in ne bo cepljenih, 2,5 % otrok ni bilo cepljenih zaradi zdravstvenih razlogov.

V 15. valu raziskave je 30,5 % anketirancev poročalo, da so v zadnjih tednih tednih preživeli več časa pred televizijo, računalnikom ali drugimi elektronskimi napravami kot pred pandemijo; še posebno visok delež teh oseb je bil med najmlajšimi anketiranci (18 do 29 let), kjer se je tako opredelila skoraj polovica (49,5 %). 

Za več kot tretjino otrok (35,3 %) so starši poročali o poslabšanju njihove telesne dejavnosti. Po drugi strani so se pri skoraj 20 % otrok izboljšali družinski odnosi, oziroma so le ti v 64,7% ostali nespremenjeni. Podobni rezultati so glede spanja in zdrave prehrane ter zdravstvenega stanja otrok.

"Če primerjamo vse dosedanje valove raziskave, je pandemija med dejavniki življenjskega sloga najbolj vplivala na zmanjšanje telesne dejavnosti. Od 13. vala raziskave naprej sprašujemo anketirance tudi o času preživetem pred elektronskimi napravami - ta dejavnik je glede poslabšanja v primerjavi s časom pred pandemijo trenutno prevladujoč." raziskavo povzema NIJZ

 | Avtor: Nijz Nijz

Vpliv epidemije na življenje

Anketirance so v 15. valu spraševali tudi o vplivu pandemije na posamezna področja življenja. Pričakovano je ponovno največji delež (53,8 %) oseb poročal, da je pandemija slabo vplivala na njihove socialne stike s širšo družino in prijatelji, sledil je slab vpliv na telesno aktivnost (29,7 %) in na finančno varnost (poslabšanje je poročalo 28,6 % anketirancev.

dezurni@stryia-media.com

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.