Ženska bo komentirala 'fuzbal'?

Pred recimo 20 ali tudi 15 leti, da ne omenjamo bolj oddaljenih časov nekdanje skupne države, je bilo nemogoče med športnimi poročili na zaslonu videti žensko novinarko. To je bil poklic, rezerviran izključno za moške. Prava moška stvar, skratka. Tu in tam je bilo sicer kdaj pa kdaj slišati žensko komentatorko, a je šlo za športne prenose disciplin, ki so vključevale tudi elemente umetnosti, kot je na primer umetnostno drsanje, sinhrono plavanje ali pa kakšna gimnastika. Torej športi, ki se ne odvijajo pred bučnimi tribunami, ki zmerjajo, žvižgajo, kažejo gole riti in prsi ter nezadovoljne z raketami obstreljujejo stadion. Sem spada tudi obmetavanje sodnikov z lahkimi kovinskimi predmeti, lomljenje plastičnih sedežev in plezanje čez zavarovane ograje ter epski spopad z navijači nasprotnega moštva. Pa kakšen dan kehe. Ne, takšnih športov ženske niso prenašale.

So se pa začele počasi pojavljati med športnimi poročili kot voditeljice in terenske novinarke. In nekatere med njimi so prav prikupne. Res je, da je bilo na začetku kar nenavadno, ko si na parketu Hale Tivoli zagledal drobno bitje, ki je z mikrofonom v iztegnjeni roki komajda doseglo do glave robustnega centra. Verjamem pa, da je bilo robustnim centrom toplo pri srcu in jim je bilo všeč, da se košarka razvija tudi izven igrišč. Dandanes so športne novinarke in voditeljice nekaj samoumevnega. Človek jih pričakuje, se jih razveseli in jih pogreša, če namesto njih zagleda kocinastega moškega kolega.

Ko bodo ženska usta polna krvi
Slutiti je, da postajajo večina. Vseeno pa boksarskega dvoboja, nogometne ali hokejske tekme z evropskega prvenstva še niso prenašale. Vsaj ne pri nas. Ne vem, ali se razlog skriva v pomanjkanju interesa ali pa je to ena zadnjih moških trdnjav na področju športnega novinarstva. Kakorkoli, zanimivo bi bilo iz ženskih ust slišati stavek "nabil ga je na bando" ali "žoga je zadela njegovo moškost, po kateri slovi izven igrišč, zdaj pa se kot črv zvija na zelenici". Ali pa "z levim direktom ga je poslal v spanec, medtem ko mu iz razmesarjene arkade brizga kri". Poglejmo, kaj so lastnosti dobrega komentatorja: poznavanje športa, razgledanost, "naštudirano" ozadje, iznajdljivost, odzivnost, natančnost, korektnost, izkušnje in ne nazadnje navdušenje ter strast. Primerna barva glasu.

Sanjski poklic?!
Ženske bi brez dvoma zmogle prenos v slogu znanega komentatorja, ki opise dogajanja popestri s podatki o domačih ljubljenčkih, hobijih in babicah športnikov. Za ščepec trača v nogometu bi gotovo znale poskrbeti, pa tudi za vse ostalo. Za tiste, ki rade govoričijo, bi bil to pravzaprav sanjski poklic. V hitrosti in številu izrečenih besed na minuto bi se zmogle kosati z latinskoameriškimi komentatorji in dvomim, da bi bila katera tako monotona, kot je bil nekdanji športni kolega, ki je znal v najbolj napetih trenutkih suho izustiti kratko besedo "sijajno". Le malce težko si je predstavljati, kako bi se pol minute drle "gooooool" in kako bi katera izjavila kaj podobnega kot nekdanji jugoslovanski komentator: "Bodite pozorni. Na stadionu v Istanbulu samo policijski psi nimajo brkov!"

Morda se ženske ne zavedajo, a enakopravnost se skriva v takšnih stvareh.