Grška kriza je glavna poltična tema zadnjih nekaj tednov. Med številnimi objavami se je na družbenem omrežju Facebook pojavila tudi spletna stran "Grška in latvijska euro solidarnost", na kateri se Latvijci posmehujejo grškim zahtevam po evropski solidarnosti.
PREBERITE ŠE:
"Mi upokojenci, zdravniki, policaji, učitelji in ostali običajni evropski državljani Latvije smo navdušeni nad vašo zahtevo po evropski solidarnosti," pišejo v pismu, objavljenem pred grškim referendumom minulo nedeljo. "Gotovo boste navdušeni nad spoznanjem, da ste našli nove zaveznike - nas. Pa dajmo skupaj spremeniti Evropo."
Ob tem navajajo, da znaša povprečna pokojnina v Grčiji 800, v Latviji pa 300 evrov, povprečna neto plača pa 820 v prvi in 600 evrov v drugi državi. "Poleg tega je Latvija severna dežela, tukaj obstaja nekaj, čemur pravimo "sezona ogrevanja" - temperature padejo pod 10 stopinj Celzija, režijski stroški pa znašajo 150 evrov na mesec."
PREBERITE ŠE:
Grke pozivajo, naj bodo solidarni ter naj z njimi delijo tretjino svojih pokojnin in plač. "To je naša demokratična izbira, zato prosimo, da jo spoštujete," so zapisali. "Vsi mi si to želimo. Saj smo vendar del ene evropske družine."
Izposojen denar ni darilo
Dodajajo, da si sami še nikoli niso sposodili denarja, ki ga ne bi mogli vrniti, s katerim bi izsiljevali upnike. "Naše razmerje med dolgom in BDP ne presega 40 odstotkov. Za čas finančne krize smo uspeli sanirati svoje banke in se vrniti na stanje pred krizo štiri leta po tem, ko nam je trojka predpisala politiko varčevanja in rezov," so zapisali. "Ta politika nam je pomagala, da preživimo pomembne strukturne reforme in spodbudimo naše gospodarstvo, da raste najhitreje v Evropi."
Preden so vstopili v Evropsko unijo in v evrsko območje, poudarjajo, jim je šlo še veliko slabše kot danes, saj "so po 50 letih "solidarnosti" vzhodne Evrope z ZSSR pozabili, kaj pomeni biti konkurenčen". "Pozabili smo na proizvodnjo izdelkov, ki so konkurenčni na prostem trgu, a smo se od tedaj naučili nekaj lekcij."
Poudarjajo, da o odpisu dolga ne more odločati dolžnik, ampak zgolj posojilodajalec. "Če želite, da vam še naprej pomagate, jim dajte pravico, da sami odločajo o dolgu," so zapisali ob koncu pisma. "Pokažite jim rezultate in politično voljo, da se Grčija spremeni, postane konkurenčna in prične ponovno rasti."
