"Najslabši scenarij pomeni zelo slabe novice tudi za naša najvišja smučišča"

Foto: David Jug Smučišče Kanin.
Foto: David Jug Smučišče Kanin.
Najbolj smiselno je spodbujati prestrukturiranje - tako tradicionalno zimske destinacije postanejo zanimive tudi v drugih letnih časih.
Oglej si celoten članek

Zime so vse milejše, snežna odeja pa vse tanjša. Napovedi klimatologov za prihodnost zimskega turizma v Sloveniji niso obetavne – glede na to, da je v Sloveniji vpliv podnebnih sprememb vse opaznejši in se iz leta v leto stopnjuje, težko pričakujemo, da nas čaka še veliko hladnih in belih zim.

Kljub temu pa na slovenskih smučiščih trenutno poteka val investicij v infrastrukturo.

Deset gorskih centrov bo s pomočjo evropskih sredstev v višini 63 milijonov evrov zagnalo projekte, ki bodo zaključeni do novembra 2023.

Vselej je treba tehtati med negativnimi ekološkimi posledicami in pozitivnimi gospodarskimi vplivi

Vendar – ali se sploh še splača vlagati v smučišča glede na vse bolj mile zime, ki jih prinašajo podnebne spremembe? "Tam, kjer turizem predstavlja glavno gospodarsko panogo, se," pravi Emil Juvan s Fakultete za turistične študije – Turistica v Portorožu, ki dodaja, da je treba pri tem vprašanju pogledati širše – tudi če ima zimski turizem v takih okoljih negativne ekološke posledice, zaradi pozitivnih gospodarskih vplivov spodbuja primernost takega okolja za bivanje, s tem pa poskrbi za ohranjanje poseljenosti in dolgoročno vzdržnost takih okolij.

Poleg tega je nova tehnologija v zadnjih dvajsetih letih napredovala do te mere, da se umetni sneg lahko izdeluje že pri okoli -1,5 stopinje Celzija, medtem ko je bilo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja to mogoče šele pri -4 stopinjah Celzija, poudarja Juvan.

Investicije v sisteme umetnega zasneževanja imajo poleg tega pozitiven vpliv na število smučarjev in na število smučarski dni. "Torej, v kontekstu gospodarskih učinkov je smiselno spodbujati investicije v smučišča. Vendar je pri tem nujno potrebno ugotavljati razmerje med pozitivnimi gospodarskimi (in družbeno-kulturnimi) ter negativnimi ekološkimi vplivi," ocenjuje strokovnjak.

Foto: Profimedia Umetni sneg Razvoj turizma je tako po njegovih besedah stvar konsenza deležnikov na destinaciji – tako prebivalstva kot politike in gospodarstva. "Zavedati se moramo, da je primarni interes lokalnih skupnosti oziroma destinacij razvoj – gospodarski, družbeni in ekološki," dodaja.

Opaža pa, da se pogovorno deležniki sprva vedno zaprisežejo trajnostnemu razvoju, nato pa, ker ta ni vedno povsem izvedljiv, ugotovijo, da bodo morali "žrtvovati" določene aspekte. "Žal je to vedno ekološki vidik. Poenostavljeno to pomeni, da če bo destinacija v turizmu videla gospodarski razvoj in s tem tudi družbenega, bo enostavno in brez slabe vesti žrtvovala ekološke vidike take odločitve. Stroka tega ne more obsojati, saj je trajnostni razvoj tisti razvoj, ki omogoča dober gospodarski in družbeni razvoj, ob minimalnih negativnih učinkih na okolje," še pravi.

Trajanje snežne odeje in višina sneženja v Sloveniji se bosta v prihodnje drastično zmanjšala

Da zimski turizem predstavlja zelo ranljiv sektor glede na podnebne spremembe, menijo tudi Maja Turnšek, Barbara Pavlakovič in Tomi Špindler s Fakultete za turizem v Mariboru.

"Pri zimskem turizmu na območju Alp prevladuje skoraj izključno osredotočenost na zimske športne aktivnosti, predvsem na smučanje. Pri tem pa visoke temperature in pomanjkanje snega resno ogrožajo smučarski turizem. Trajanje snežne odeje in višina sneženja v alpskih regijah (tudi v Sloveniji) se bosta v prihodnje drastično zmanjšali, pri čemer je to seveda odvisno tudi od višine, na kateri so smučišča. A najslabši scenarij pomeni zelo slabe novice tudi za naša najvišja smučišča," pojasnjujejo. 

Zato se bo moral zimski turizem vse bolj osredotočati na strategije prilagajanja. Tovrstni ukrepi morajo biti po mnenju sogovornikov nujen del analize smiselnosti investicij. "Na splošno obstajata dve področji prilagajanja: prva je namenjena reševanju problema izpostavljenosti podnebnim dražljajem (oziroma zmanjšanega števila dni snežne odeje), druga pa je namenjena reševanju problema ekonomske odvisnosti – odvisnosti od smučanja kot glavnega vira prihodka sektorja zimskega turizma," pravijo.

Foto: Jerca Božič Kranjec smučišče na Gačah, Gače Prilagoditve lahko, tako strokovnjaki z Univerze v Mariboru, zajemajo nove turistične produkte, zasnovane za nešportni trg, novo strateško pozicioniranje in trženje, prilagojene politike in strukture odločanja na ravni destinacij, celoletni turizem in od snega neodvisni turistični produkti. K tehničnim ukrepom pa prištevajo predvsem zasneževanje in hrambo snega. "Glede smiselnosti investicije v tovrstne tehnične rešitve je v prvi vrsti kritika to, da najverjetneje pomenijo dodaten ogljični odtis in s tem korak k nadaljnjemu slabšanju stanja, v katerem je turizem prej del problema kot rešitev," pravijo.

Kranjski Gori je uspelo

Emil Juvan s Fakultete za turizem v Portorožu ob tem izpostavi Kranjsko Goro kot tradicionalno zimsko destinacijo, ki pa že nekaj časa ni najbolj atraktivna v zimskem času. Takšne destinacije turisti obiskujejo tudi v drugih letnih časih, zato je po njegovem mnenju smiselno, da govorimo o investicijah za razvoj alternativnih oblik turizma. "Smučanje ni nujno glavni atribut oziroma doživetje zimskih destinacij. Turist je torej že spremenil dominantno percepcijo tradicionalnih smučarskih destinacij. Zdaj se morajo s ponudbo in pozicioniranjem temu prilagoditi tudi ponudniki," pravi.

Ranljiva tudi višje ležeča smučišča

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (po novem ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport) je prav z namenom reševanja tega vprašanja naročilo raziskovalni projekt "Podnebne spremembe in trajnostni razvoj slovenskega turizma", ki ga izvaja Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem Brežice. V njem sodelujejo številni slovenski in tuji strokovnjaki s področja klimatologije in turizma, med njimi tudi Lučka Kajfež Bogataj, Tanja Lešnik Štuhec, Marjetka Rangus in drugi, pod mentorstvom globalno priznanega turistologa Chrisa Cooperja.

Njihove končne ugotovitve in predlogi ministrstvu naj bi bili objavljeni februarja 2023.

In kaj so raziskovalci do zdaj ugotovili?

"Projekcija vplivov podnebnih sprememb za turizem v Evropi je že leta 2005 izpostavila, da bo ena izmed prelomnic okrog leta 2020. In letošnje leto nam je več kot očitno dokazalo, da smo to prelomnico res presegli," je povedala Maja Turnšek.

Slovenski turizem je bil do zdaj po njihovih ugotovitvah osredotočen predvsem na posledice podnebnih sprememb za zimski turizem. Ne le nižje ležeča, ranljiva so tudi srednje in višje ležeča smučišča. Zato se jim diverzifikacija turizma gorskih območij, ki je spodbujana z novo nacionalno strategijo turizma, zdi več kot smiselna. "Vendar pa bodo podnebne spremembe prinesle kar trojni pritisk turizma na gorska območja: ob diverzifikaciji iz zimskega turizma v poletnega še zaradi podaljšanja poletne sezone in zaradi pričakovanih umikov turistov in izletnikov pred vročino v višje ležeče lege," je dodala Turnšek.

Foto: Nino Verdnik slovenija 18.10.13. mariborsko pohorje, gondola, mariborska vzpenjaca, foto: nin

Covid-19 smučiščem zadal velik udarec

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so sicer že ob izbruhu pandemije covida-19 začeli z oblikovanjem in izvajanjem ukrepov v smeri prestrukturiranja slovenskega turizma, da bi le ta postal odpornejši na morebitne krize v prihodnje. "Zato smo poudarek dali krepitvi podpore in pomena gorskih centrov, saj so se številna območja v Sloveniji, ki so v pretežni meri odvisna od turistične dejavnosti, znašla v zelo težkem položaju, delovanje gorskih centrov pa je bilo za dve leti tako rekoč ohromljeno," so pojasnili za Žurnal24.

Strinjajo se, da je prestrukturiranje gorskih centrov nujno. Zagotoviti bo treba celoletni dostop do gorskih centrov in izvajanje turistične dejavnosti skozi celo leto, kar pomeni razvoj produktov za vse letne čase. Ob tem morajo slovenski gorski centri ohranjati varnost in učinkovitost delovanja, na drugi strani pa konkurenčnost s primerljivimi gorskimi centri v sosednjih državah.

Gorski turizem sicer predstavlja vodilno vejo slovenskega turizma, saj je bilo pred krizo v letu 2019 največ prenočitev zabeleženih ravno v gorskih občinah – več kot 4,6 milijona nočitev (kar je 29 odstotkov vseh prenočitev v letu 2019 v Sloveniji).

Na ministrstvu pravijo, da gorski centri z žičniško infrastrukturo in spremljajočo celoletno ponudbo predstavljajo temeljni gradnik dveh pomembnih slovenskih turističnih produktov - “Počitnice v gorah” in ”Outdoor”. Slovenija se je zavezala trajnostnemu turizmu, kar je tudi glavna vizija nove turistične strategije 2022-2028 "ZELENA BUTIČNOST. Manjši odtis. Večja vrednost za vse."

noro Slovenija je obnorela tujino

63 milijonov evrov za gorske centre, 4 za planinske koče

Vsa vlaganja v infrastrukturo na področju gorskih centrov bodo tako po trditvah ministrstva sledila zelenim izhodiščem in krepila zeleni potencial, slovenski gorski centri pa bodo poleg zelenih investicij zavezani tudi k zelenemu upravljanju prometa – k trajnostni mobilnosti, zelenim investicijam v spremljajočo infrastrukturo, spodbujali bodo tudi pridobitve zelenih certifikatov (Slovenia Green, Zero Waste itd.).

V okviru razpisa za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma za krepitev njegove odpornosti, kjer je bil en sklop sofinanciranja namenjen vlaganju v gorske centre, so sprva namenili 48 milijonov evrov, a so s Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter ministrstvom za infrastrukturo kasneje zagotovili še dodatnih 20 milijonov evrov sredstev.

Finančno so podprli vseh 20 pozitivno ocenjenih vlog na javnem razpisu, od tega 10 smučišč, ki so prejela največ sredstev: Golte, Velika Planina, RTC Krvavec, VABO-Kope, RTC Jakec Trije Kralji, Žičnice Vogel Bohinj, Unitur, vključno z RTC Kranjska Gora, Javno podjetje Marprom, Hotel Cerkno, s pričakovanim sofinanciranjem v višini 63 milijonov evrov.

V letu 2021 pa so objavili tudi razpis za obnovo planinskih koč v višini 4 milijonov.

nina.sprohar@styria-media.si

primerjava Za tako ceno se za novo leto lahko razvajate v slovenskih termah Popotnik Brez tega zavarovanja ne smete smučati v Dolomitih

Preberite vse novice danes, da boste pravočasno informirani.

Zanimive novice dneva iz vsega sveta.

Sveže novice na naših straneh.

Zadnje novice za vas.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

  • 06:21 30. Januar 2023.

    SLO smučišča? Vi to resno? Pa to niso smučišča ampak vaške sankaške proge!!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.