Zato zaradi te hude bolezni umre več žensk

Foto: Profimedia Urgenca
Foto: Profimedia Urgenca
Ženske, stare 45-75 let, imajo bistveno višjo umrljivost ob prvem srčnem infarktu kot moški.
Oglej si celoten članek

Srčno–žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je leta 2019 zaradi srčno-žilnih bolezni umrlo skoraj 18 milijonov ljudi, kar predstavlja 32 odstotkov vseh smrti na svetu. Od teh smrti je bilo 85 odstotkov posledica srčnega infarkta.

Raziskovalci so iz več študij analizirali podatke 245.000 ljudi v 80 državah. Rezultate so pred dnevi objavili v akademski reviji Evropskega kardiološkega združenja (European Heart Journal)

Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti povzročata srčni infarkt in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zaradi srčno-žilnih bolezni umre več žensk kot moških. Za leto 2019 je bilo to razmerje 45 odstotkov proti 31.

Ženske, stare 45-75 let, imajo bistveno višjo umrljivost ob prvem srčnem infarktu kot moški. Kardiolog Matija Cevc pojasnjuje, da je tako tudi zaradi za ženske specifičnih dejavnikov tveganja; zgodnja menopavza, obporodni zapleti, zdravljenje raka dojke, endometrioza, sindrom policističnih ovarijev.

Po njegovem ženske pogosteje umirajo še zaradi neprepoznavanja opozorilnih znakov srčno-žilne bolezni. "Ker se ženske zelo pogosto ne zavedajo njihovega pomena, zaradi česar je čas do pričetka zdravljenja ob akutnem srčnem infarktu pri ženskah bistveno daljši kot pri moških," pojasni strokovnjak. 

Obstajajo pomembne razlike

Po njegovem neredko zamuda traja kar za 45 minut dlje kot pri moških, kar vodi v obsežnejšo okvaro srca in tudi večjo možnost zapletov. "Dejstvo je, da je žensko srce sicer podobno moškemu, vendar obstajajo pomembne razlike. Žensko srce je navadno manjše od moškega, srčne votline so manjše, stena prekata je tanjša. Srčni utrip je pri ženskah hitrejši a ob tem med vsakim utripom srce iztisne v žilje za približno 10 odstotkov manj krvi. Na stres odgovori žensko srce s porastom utripa, pri moških pa pride do porasta krvnega tlaka," je pojasnil Cevc.

Tudi nekateri klasični dejavniki tveganja povzročajo ženskam več škode kot moškim. Zaradi tega so ženske, mlajše od 55 let, sedemkrat bolj ogrožene kot moški. Tudi krvni tlak in sladkorna bolezen ogrožata ženske bistveno bolj kot moške, je še pojasnil kardiolog. 

Takšno je stanje po občinah

V okviru najnovejših podatkov o zdravstvenem stanju prebivalstva v slovenskih občinah so na NIJZ posebej pogledali tudi kazalnike o srčni kapi. Na karti so sicer zajete bolnišnične obravnave, v kazalniku stopenj na 1000 oseb tako niso upoštevane osebe, ki so zaradi srčne kapi umrle pred sprejemom v bolnišnico.

Foto: Profimedia Splošna stopnja srčnih infarktov med prebivalci, starimi od 35 do 74 let je v povprečju med letoma 2017 in 2021 na ravni države 2,1 na 1000 prebivalcev. Kot kažejo podatki na karti zgoraj, to stopnjo (2,0 za Slovenijo) presegajo v skoraj vseh pomurskih občinah, krepko nad vsemi pa izstopa obmejna občina Dobrovnik (6,1). 

dezurni@styria-media.si
 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.