Avto
28 ogledov

Država niža standarde poligonov

Brglez je dolgoletni inštruktor varne vožnje pri AMZS. Medtem je bil tudi vršile Žurnal24 main
Inštruktor varne vožnje Andrej Brglez s skupino Group sodeluje pri šestih projektih izgradnje poligonov. V intervjuju je spregovoril o ignoranci države pri določanju njihovih standardov.

KOMENTAR: MIHA PEČOLER
Država še ni našla posluha za avtomobilsko stroko, s tem pa tudi za končnega uporabnika – voznika
ne. Avtomobilski strokovnjaki poskušamo že dolgo in na številne načine državne institucije, odgovorne za varnost v prometu, prepričati, naj se stvari ne lotevajo na načine, ki ustrezajo le trenutnim razmeram, ampak tako, da bodo dlje prispevali k varnosti. To je bil predmet razprave tudi v oddaji na nacionalni televiziji, v kateri je kolega Brglez razlagal, da višanje prometnih kazni preprosto ne more imeti želenega učinka, saj ni vse v represiji, ampak tudi v vzgoji voznikov, se pravi preventivi. Toda te pri nas ni, vsaj pravšnje ne, in sodeč po zadnjih ukrepih vlade je še dolgo ne bo. S tem pa pridemo do najaktualnejše problematike, ki jo predstavlja sprememba zakonodaje glede obveznih tečajev za mlade voznike; za njihovo izvedbo potrebujemo dovolj poligonov. Tokrat se je zapletlo pri zahtevah za njihovo postavitev, saj je te država čez noč tako posplošila, da je njihov prispevek tudi zaradi tržne usmeritve bodočih poligonov, ki se bodo preprosto morali potegovati za svoj obstoj, postavljen pod velik vprašaj.
Kaj se dogaja s poligoni za varno vožnjo, ki se pripravljajo?
Odkar je dodatno usposabljanje mladih voznikov obvezno, številna podjetja v tem vidijo poslovno priložnost. Zato se obračajo na nas, ki smo edini, ki pripravljamo vsebine in izvedbo. V Sloveniji smo trenutno vključeni v šest projektov, nobeden od teh ni obstoječ poligon (Logatec, Murska Sobota), to pa ne pomeni, da bo kateri od projektov tudi dejansko zaživel v praksi.

Kakšna pa je v tej zgodbi vloga države?
Država je pri tem preveč pasivna. Predvsem od nje ne dobimo nikakršne podpore. Pomoči v smislu, da ne bi ovirali postopkov, da bi mi hitro ugotovili, ali je na določenem zemljišču izvedba projekta možna ali ne. Mi nimamo težav s konkurenco, temveč s tem, da država znižuje kriterije, kar se je za slabo pokazalo že na področju tehničnih pregledov in avtošol. Če bo država naredila isto napako, da bo trgu prepustila preohlapno dejavnost, bo izkupiček tak kot v prej omenjenih primerih – slab.

Zakaj je država pri gradnji poligonov znižala standarde?
Ko je prišla nova ministrica za notranje zadeve, je na ta mesta postavila nove ljudi, ki so vse zelo pospešili. Zadevo je bilo treba hitro spraviti v življenje, zato so standarde v zvezi s tem, kaj mora poligon vsebovati, znižali, da bi dobili državno koncesijo. Izpostavljam hrib na poligonu. Druga področja, izobraževanje inštruktorjev, ocenjevanje in podobno, so poenostavili. Kot predstavnik civilne iniciative sem si želel, da bi stvar čim prej zaživela, vendar šele takrat, ko bodo postavljeni dobri temelji. Ta sestava ministrstva ni razumela poante treninga varne vožnje za mlade voznike. Menili so, da jih je treba seznaniti s tem, kako se bodo odzvali v kritičnih okoliščinah. To je narobe. Inštruktor, program in poligon morajo mlademu vozniku omogočiti, da začne v vožnji razmišljati in da prepozna nevarnosti.

Kako element hriba vpliva na izobraževanje voznikov?
Za mlade voznike je hrib pomemben, ker sta zaviranje in zavorna pot na njem drugačna, avto pa se vede drugače. Tam je še večja nevarnost, da zadek avta zanese, če vozilo nima ESP-sistema, vemo pa, da so avti mladih voznikov velikokrat starejšega datuma in manj varni. Druge značilnosti hriba so, da je predvidevanje še pomembnejše, zaviranje se podaljša, vstopanje v ovinek je drugačno.

Ali v Sloveniji obstaja raziskava, kako tečaji varne vožnje sploh vplivajo na varnost v prometu?
Ne še. S tem področjem se ukvarjamo na Inštitutu za civilizacijo in kulturo. Izpeljali smo projekt dodatnega vozniškega izobraževanja za mlade voznike zavarovance Zavarovalnice Triglav. Vzorec je zajel pet tisoč voznikov in voznic te starostne skupine, ki smo jih na tečaju izobrazili na Vranskem. Te bodo zdaj eno leto spremljali in potem objavili rezultate. Ti podatki bodo za nas ključni. Če bodo boljši, bo v redu, če pa bodo slabši od tistih, ki niso bili v tem izobraževanju, potem sta možnosti le dve. Ali da smo naredili slab program ali pa ga nismo dobro izvajali.

Je država pokazala zanimanje za ta projekt?
Ministrstvo za notranje zadeve je razočaralo. Ne vem, kolikokrat ima država možnost, da nekaj, kar pripravlja v zakonodaji, preveri, kako bo to živelo v resnici. Strokovnjaki s tega področja smo naredili program, boljši kot njihov, in jih pozvali, naj pridejo k nam. Zelo zainteresirani smo bili, da bi si skupaj ogledali, s kakšnimi težavami se spopadajo mladi vozniki, kje je prezahtevno in kaj je pomembno pri takem tečaju. Država nas je potem ignorirala in iz predpisov zbrala nekaj pomembnih elementov, ki jih poligon za izobraževanje voznikov potrebuje, kot je hrib.

Ministrica Katarina Kresal je poligon osebno preizkusila, vi pa ste jo vodili. Kako se je odzvala?
Ministrica si je poligon na Vranskem ogledala in se seznanila z njegovimi prednostmi. Nanjo je naredil pozitiven vtis, kar pa je bilo tudi vse.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.