- Nesreče naraščajo: število prometnih nesreč z električnimi skiroji v Sloveniji se je v zadnjih letih močno povečalo.
- Hitrost je ključni dejavnik: med najpogostejšimi vzroki sta neprilagojena hitrost in precenjevanje sposobnosti uporabnikov.
- Predelani skiroji so problem: z elektronskimi posegi lahko skiroji dosežejo hitrosti, za katere niso bili zasnovani.
- Glava je najbolj izpostavljena: pri padcih so med najpogostejšimi poškodbami prav poškodbe glave in obraza.
- Predlagani ukrepi: med predlogi so obvezna čelada za vse, usposabljanje, zavarovanje odgovornosti in evidenca skirojev.
Na uvodna dejstva opozarja raziskava, ki jo je AMZS izvedel v sodelovanju z evropskimi avtomobilskimi klubi. Njeni izsledki kažejo, da težava ni značilna le za Slovenijo. Število nesreč z električnimi skiroji se je v številnih evropskih državah v zadnjih letih močno povečalo, pri čemer so podatki o starosti udeležencev in vzrokih nesreč med državami razmeroma primerljivi.
"Naraščajoče število uporabnikov pomeni posledično tudi večje število nesreč in nevarnih situacij," je povedal Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS. Po njegovih besedah je električni skiro lahko zelo dobrodošlo prevozno sredstvo za premagovanje krajših razdalj oziroma zadnjega dela poti, vendar le ob upoštevanju pravil in varnostnih priporočil.
Največ lahko naredijo uporabniki sami
Podatki slovenske policije kažejo, da se razmere slabšajo tudi pri nas. Leta 2022 je bilo zabeleženih 252 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki električnih skirojev, leta 2024 pa 307. V letošnjem letu so bile med vozniki električnih skirojev žal že štiri smrtne žrtve.
Narašča tudi število težjih poškodb. Leta 2022 jih je bilo 31, lani okoli 40, letos pa je bilo po predstavljenih podatkih zabeleženih že 44. Pri približno 70 odstotkih nesreč so bili vozniki električnih skirojev tudi povzročitelji.
"To pomeni, da lahko za varnost sebe in drugih največ naredijo prav vozniki električnih skirojev," je povedal Matjaž Leskovar iz Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi. Dodaja, da je najpogostejši vzrok z nesreče z električnimi skiroji neprilagojena hitrost.
Ne gre zgolj za prekoračitve dovoljene hitrosti, ampak mora voznik hitrost prilagoditi svojim sposobnostim, stanju vozišča, infrastrukturi, prometu in vremenskim razmeram. Prav pri tem vozniki pogosto precenijo svoje sposobnosti. Majhna kolesa električnega skiroja so lahko problematična na neravnih površinah, pri pesku, kamenju ali drugih ovirah. Že manjša nepričakovana ovira lahko povzroči izgubo ravnotežja in padec.
Glava in obraz med najpogosteje poškodovanimi
Na policiji beležijo, da so ob padcih z električnimi skiroji pogoste poškodbe glave in obraza, pa tudi poškodbe zapestij in podlakti. Manj je poškodb prsnega koša in trupa. Resnost poškodb je močno povezana s hitrostjo, pri kateri pride do nesreče.
Poseben dejavnik je alkohol. Raziskava je pokazala povezavo med vožnjo pod vplivom alkohola in večjim deležem poškodb. Logar je opozoril, da za uporabnike električnih skirojev veljajo glede alkohola enake omejitve kot za druge voznike.
Med nevarnimi ravnanji so tudi vožnja z eno roko, vožnja po napačni strani oziroma po neustreznih površinah in neupoštevanje drugih udeležencev. Zabeleženi so bili celo primeri vožnje z električnim skirojem po hitrih cestah oziroma avtocesti.
Govorci na konferenci so zato posebej izpostavili tudi problematiko upoštevanja prometnih predpisov. "Prometni predpisi so zato, da nam olajšajo pot in naredijo promet varnejši. Vsaka kršitev na koncu pomeni večje tveganje za uporabnika,« je poudaril Logar.
Predelan skiro lahko postane precej hitrejši
Eden od vse večjih problemov so tudi predelani električni skiroji. Z posegi v elektroniko je mogoče povečati njihovo največjo hitrost, čeprav so serijski modeli po zakonodaji in konstrukcijsko omejeni na hitrost 25 kilometrov na uro.
Po besedah policije so takšne predelave pogoste, njihovo odkrivanje pa je eden od izzivov nadzora. Policisti lahko v določenih primerih električni skiro tudi zasežejo kot predmet, s katerim je bil storjen prekršek, o nadaljnji usodi vozila pa odloča sodišče.
Jabna agencija RS za varnost prometa, AMZS in partnerski evropski avtomobilski klubi zato pozivajo tudi proizvajalce, naj pri razvoju upoštevajo varnost. Med predlogi so večja kolesa, boljša vidnost uporabnika, serijsko vgrajeni smerniki in predvsem rešitve, ki bi otežile nedovoljene predelave.
E-skiro ni igrača
Pomemben del problema predstavljajo tudi mladoletni uporabniki. V Sloveniji električnih skirojev ne smejo voziti otroci, mlajši od 15 let, policija pa ugotavlja, da se pravilo ne upošteva vedno. "Električni skiro ni igrača," je opozorila Saša Jevšnik Kafol, direktorica Javne agencije RS za varnost prometa. Starše je pozvala, naj se zavedajo, da gre za prevozno sredstvo, pri katerem lahko pride do zelo resnih poškodb.
Po njenih besedah so starši pomemben člen pri zagotavljanju varnosti otrok. Otrokom morajo pojasniti prometna pravila, nadzorovati njihovo uporabo skiroja in poskrbeti, da uporabljajo zaščitno opremo. Čelada je v Sloveniji obvezna do 18. leta, vendar strokovnjaki njeno uporabo priporočajo tudi starejšim. Pri padcu naprej lahko namreč prav čelada pomembno zmanjša tveganje za najhujše poškodbe glave.
Predlagajo obvezno usposabljanje in zavarovanje
Javna agencija RS za varnost prometa podpira več ukrepov, ki bi lahko dodatno uredili področje električnih skirojev. Med predlogi so obvezna uporaba čelade za vse uporabnike, osnovno usposabljanje, obvezno zavarovanje odgovornosti ter vzpostavitev evidence oziroma registracije električnih skirojev.
Po mnenju agencije bi evidenca lahko olajšala tudi ukrepanje proti predelanim vozilom. Predlagajo še povečanje pristojnosti oziroma učinkovitosti nadzora redarstva, policije in inšpekcijskih služb.
V nekaterih evropskih državah so že uvedli tudi višje starostne meje, omejitve vožnje ponoči in nižje hitrosti na območjih, kjer se srečuje veliko različnih udeležencev. Takšna so denimo območja v bližini šol, vrtcev in drugih prometno obremenjenih območij.
Varnost se začne še pred vožnjo
Po oceni AMZS električni skiroji niso problem sami po sebi. Kot del mikromobilnosti lahko učinkovito dopolnjujejo javni prevoz in olajšajo premagovanje krajših razdalj. Pogoja pa sta varna uporaba in ustrezno urejena infrastruktura. Pomembni so tudi usposabljanje, defenzivna vožnja, izogibanje alkoholu, uporaba zaščitne opreme in spremljanje prometnega dogajanja.
Policija bo nadaljevala nadzor nad vozniki električnih skirojev, agencija pa preventivne aktivnosti. Za srednješolce in devetošolce izvajajo delavnice, na katerih v teoriji in praksi predstavljajo pravila vožnje ter nevarnosti, ki jih prinaša nepravilna uporaba skirojev. Varnostne vsebine širijo tudi prek družbenih omrežij, kjer želijo doseči predvsem mlajše uporabnike.
