V nadaljevanju preberite:
- Zakaj je program Human First tako pomemben za razumevanje dejanskih vzrokov za prometne nesreče.
- Kaj se mora čim prej spremeniti v glavah sodobnih voznikov.
- Kaj še je v ekskluzivnem intervjuju za Žurnal24 razložila vodja progama Anne Vermonet.
Varnost avtomobila danes ni več zgolj vprašanje tega, kaj se zgodi ob trku – kako dobro potnike zaščitijo karoserija, varnostni pasovi in zračne blazine. Vse pomembnejše postaja vprašanje, ali lahko avtomobil nesrečo sploh prepreči.
Varnost se namreč ne začne v trenutku trka, temveč precej prej. Ključno je, kako dobro avtomobil zazna nevarnost, kako hitro opozori voznika in, ko je to potrebno, tudi sam ukrepa. Prav takšen pristop je eno od ključnih vodil Renaultovega programa Human First, ki varnost postavlja v središče razvoja avtomobila.
Obvarovati čisto vsakogar. To je bistvo programa Human First, ki ga Renault izvaja že dolgo, formalno pa ga je vzpostavil pred nekaj leti in z njim naslavlja sodobne izzive varne udeležbe v prometu, ne glede na vrsto udeležencev. Rešitve, ki jih pripravljajo v sodelovanju z zunanjimi strokovnimi službami, tudi reševalnimi, sproti uvajajo v svoja vozila. Mnoga so se že izkazala za zelo koristna.
Vendar pa je program Human First še veliko več, je pravzparav nekakšen vodnik za premišljeno uvajanje naprednih varnostnih tehnologij v vozila. Ne pomaga, da ima nek avto dolg seznam raznih asistenčnih sistemov, ki piskajo in opozarjajo za vsako malenkost, če se prizadevanju po varni vožnji ne pridruži voznik sam. Ob vsem tehnološkem napredku vozil in infrastrukture ter nespornemu zmanjšanju števila smrtnih žrtev in hudo poškodovanih udeležencev v zadnjih 30 letih so namreč vozniki še vedno neposredno odgovorni za 93 odstotkov vseh nesreč.
Prav s temi izzivi se sooča ekipa Renaultovega programa Human First, ki razvija praktične in cenovno učinkovite rešitve, od katerih jih veliko že danes serijsko vgrajujejo v vozila znamk Renault, Alpine in Dacia.
Voditi skupino, ki ne bdi le nad razvojem enega specifičnega avtomobila, temveč nadzira razvoj različnih tehnologij, platform, sistemov in komponent, ki si jih nato delijo različni modeli ali celo znamke, je izjemno zahtevno. Kaj točno počnejo v Human First programu, je za Žurnal24 ekskluzivno spregovorila Anne Vermonet, podpredsednica inženiringa za sisteme in komponente na ravni celotne palete vozil skupine Renault. Ključna pojma njenega dela sta iskanje resničnih vzrokov nesreč in 360-stopinjski pristop.
Zakaj je Renault sploh vzpostavil projekt Human First in katere probleme skušate z njim rešiti?
Pri Renaultu je bil človek vedno v središču pozornosti, to je naš raison d'être, smisel obstoja. V okviru programa Human First želimo nasloviti vzroke za nastanek prometnih nesreč. S preprečevanjem nesreč se sicer ukvarja ogromno nekih predpisov, a naš pristop temelji na analizi dejanskih vzrokov, ki so tesno povezani s človeškim vedenjem. To so predvsem hitrost, nepozornost, utrujenost in podobno.
Ključni izziv programa je prav poglobljena obravnava človeškega dejavnika in vedenja. Ko govorimo o varnosti, ne govorimo le o vozniku in potnikih, temveč vseh udeležencih v prometu, torej tudi kolesarjev, pešcev in drugih.
Ker smo ponudnik mobilnosti, je v našem DNK-ju, da razvijamo rešitve na podlagi konkretnih terenskih analiz. Imamo 360-stopinjski pristop in se ne osredinjamo zgolj na nastanek nekih nevarnih situacij med vožnjo, temveč obravnavamo tri faze. Te so preprečevanje nastanka nesreče, zaščita med nesrečo in hitro ukrepanje takoj po njej.
Katere tehnologije iz programa Human First po vašem mnenju najučinkoviteje zmanjšujejo tveganje za nesreče?
Na prvem mestu so to pametni sistemi za aktivno asistenco v kritičnih situacijah, kot so samodejno zaviranje v sili ali pomočnik za držanje smeri. Drugi zelo pomemben steber je pristop učenja in kovčinga, kar počneta naša sistema Safety Coach in Safety Score. Z njuno pomočjo vozniki bolje razumejo svoje ravnanje in posledice ter postopoma zmanjšujejo tvegana vedenja, kot so prekomerna hitrost, vpliv substanc in podobno.
V prihodnje vidimo velik dodatni potencial za izboljšanje varnosti tudi z razvojem povezljivih vozil in infrastrukture.
Omenili ste, da razpolagate z obsežnimi podatki. Kako se vozne navade danes razlikujejo od tistih izpred 10 ali 20 let?
Ni mogoče enostavno primerjati 'nekoč in zdaj'. Temeljni vzroki za nesreče se do danes niso kaj bistveno spremenili. Zares pa se je izboljšalo naše razumevanje vzrokov in dogajanja na cesti. Sodelujemo v konzorciju z drugimi deležniki, kjer obdelujemo ogromne količine podatkov, analiziramo nesreče in incidente ter iščemo njihove korenine. Podatki nam omogočajo, da se osredinjamo na najpomembnejše človeške dejavnike tveganja, ki sem jih že omenila, torej hitrost, utrujenost, alkohol in droge.
Kako se vaš pristop razlikuje od pristopov drugih avtomobilskih proizvajalcev?
Razvijamo rešitve bodisi kot preventivne aktivne sisteme bodisi 'posthoc' rešitve po nesreči. V veliki večini takšnih rešitev ne predpisujeta še niti veljavna regulativa niti Euro NCAP protokol. K temu, kar počnejo drugi proizvajalci, dodajamo lastne, pametne funkcije, ki temeljijo na naši analizi podatkov.
Human First je bil formalno vzpostavljen leta 2023, toda mnoge funkcije, ki so danes zakonsko obvezne v vozilih, smo mi uvedli že mnogo prej, ker smo bili že takrat prepričani v njihovo učinkovitost.
Poleg tega gradimo tesna partnerstva z zunanjimi službami, na primer že od leta 2010 z gasilci. Eden od njih aktivno dela z nami v naših prostorih in vsak dan poglablja znanje o baterijah, sedežih, reševalnih protokolih in reševalnih kartah. Gre za resnično dinamično razvojno partnerstvo, ki se bo nadaljevalo.
Na kakšen način lahko pri izboljšanju vozil in voznikov pomaga umetna inteligenca (UI) in kako jo uporabljate pri vašem delu?
UI nam najprej omogoča obdelavo ogromnih količin podatkov za razumevanje in spremljanje človeškega vedenja ter vzrokov nesreč. Poleg tega UI uvajamo na ravni programske opreme za prepoznavanje vzorcev, na primer v sistemih, ki delujejo z radarji ali kamerami. V prihodnje pa jo bomo vse bolj vključevali v razvoj novih funkcij, ki bodo temeljile na modelih in Renaultovem podatkovnem omrežju.
Dolgoročno bomo imeli vse več tehnoloških odgovorov za zagotavljanje varnosti, tehnologija je že danes lahko zelo učinkovita. Toda za resnično varnost, ki izhaja iz človeka, moramo delati na odgovornosti in ozaveščenosti voznikov. Na Renaultu smo prepričani, da je treba istočasno delati na obeh področjih.
Kakšno vlogo pa bo imela povezljivost, predvsem tehnologija V2X za komunikacijo med vozilom in infrastrukturo? Bo lahko ta tehnologija odpravila lažne alarme asistenčnih sistemov, ki nam gredo voznikom tako na živce?
Vsekakor. V razvojnem načrtu imamo vrsto tehnologij povezljivosti, ki bodo služile za preprečevanje, opozarjanje in ozaveščanje. Na vsak način je to področje, na katerem aktivno delamo.
"Vozil z avtonomnimi zmogljivostmi ne moremo preprosto spustiti na cesto."
Kako pomembna je v vsem tem okviru avtonomna vožnja? Na kakšen način jo nameravate umestiti v vozila v okviru programa Human First?
Umetna inteligenca in avtonomna vožnja bosta nedvomno pripomogli k zmanjšanju človeških napak, zlasti v situacijah, ko lahko napetost, stres ali strah vodijo do napačnih odločitev. Toda naš pristop zahteva postopno uvajanje sistemov za asistiranje, s stalnim zagotavljanjem ustreznega nadzora, ozaveščenosti in sprejemanja teh funkcij s strani voznika.
Vozil z avtonomnimi zmogljivostmi ne moremo preprosto spustiti na cesto, ne da bi upoštevali ergonomijo, ozaveščenost in človeške dejavnike. Tehnologijo bomo razvijali, toda naš pristop bo vedno osredotočen na to, da jo bo človek lahko integriral v svojo vozniško izkušnjo.
Nedavno ste predstavili koncept avta Human First Vision z nekaj izredno zanimivimi tehnologijami. Katere bodo po vašem mnenju kmalu pojavile v serijskih vozilih?
Mnoge rešitve iz tega vozila so v naših vozilih že prisotne, na primer preventivni sistemi, asistenti pri vožnji, kovčing ... Uporabljamo jih denimo v modelih renault 5, twingo, scenic in še kakšnem. Kar je v konceptu posebej izpostavljeno in je delno že implementirano, pa so sistemi za zasilno zaviranje, nadzor varnosti potnikov, Safety Coach ter dostop za gasilce. Še naprej bomo razvijali tudi V2X in umetno inteligenco.
H1st Vision koncept je nastal v sodelovanju tehnološkega ekosistema Software République, v katerem poleg Skupine Renault sodelujejo med drugim velikani Atos, Dassault Systèmes, STMicroelectronics, Thales ... Koncept izpostavlja, da je zasnov okoli človeka in združuje kar 20 konkretnih tehnoloških inovacij.
Med njimi so takšne rešitve, kot so dostop do avta popolnoma brez naprav, poudarek na kibernetski varnosti, napredni senzorji, ki spremljajo počutje voznika in temu primerno prilagajajo ukrepe, pristop zvočnega zapredka z individualno zvočno izkušnjo potnikov, NFT certifikat o stanju vozila ...
Avto med drugim aktivno izmenjuje informacije s pametno infrastrukturo in drugimi vozili ter na primer opozarja voznika na pozornost, ko zapelje v območje povečanega tveganja za nastanek nevarnega srečanja z drugimi udeleženci.
Ko že omenjate, povejte mi o smiselnosti sistema dostopa za gasilce (fireman access, op. a.), ki je Renaultov izum. Z napredkom tehnologije je namreč nevarnost požara v baterijah danes bistveno manjša kot morda pred 10 leti. Ali bo ta sistem ostal ali pa ga boste nadomestili z novejšimi rešitvami?
Dostop za gasilce je trajen inovativen program. Čeprav je star že 16 let, ga v sodelovanju z gasilci nenehno razvijamo in prilagajamo novim tehnologijam. Za zdaj je ta rešitev izjemno učinkovita, podatki iz dejanskih primerov kažejo, da lahko gasilci požar, ki zajame baterijo, prek fireman accessa pogasijo trikrat prej, ob tem pa porabijo le desetino vode.
Zdi se nam odgovorno, da smo naš patent za fireman access delili z drugimi proizvajalci vozil, saj je to trenutno najboljši način za hitro ukrepanje ob okvarah baterij.
Kaj je dolgoročna vizija programa Human First? Nič smrtnih žrtev in vse večja avtonomija vozil?
Najmanj to, da dosežemo številko nič smrtnih žrtev. Kljub uvajanju vseh tehnologij pa želimo ostati osredotočeni na človeka.
