Pobudniki spremembe pravijo, da prometne nesreče predstavljajo enega največjih izzivov sodobne družbe, izraz, s katerim jih poimenujemo, pa za njihov opis ni primeren. Pomembno je namreč, da razlikujemo med nepredvidljivimi dogodki in dogodki, ki so posledica zavestnih in neodgovornih dejanj.
S pobudo si prizadevajo, da bi se terminologijo spremenilo za primere, ko je nesreča posledica kršitve prometnih predpisov. Zgolj drugačna beseda bi namreč lahko spremenila poglede na odgovornost povzročiteljev. Izraz prometna nesreča namreč namiguje na naključje številne prometne nesreče pa dejansko niso splet nesrečnih naključij, ampak posledica zavestnih odločitev.
Pobuda v svetovnih razmerjih ni nekaj novega, saj so podobne spremembe terminologije že uvedle nekatere mednarodne organizacije, kot so Road Peace ali Evropsko združenje žrtev prometnih nesreč ter tudi Združeni narodi, Svetovna zdravstvena organizacija ter Evropski svet za varnost prometa. Namesto izraza "accident" vzpodbujajo izraze, kakršna sta "crash in collision", torej "trk in trčenje".
Direktorica Javne agencije RS za varnost prometa Simona Felser pravi, da je dojemanje dogodka gotovo tisto, kar skozi čas vpliva na ravnanje udeležencev. Tudi ustrezen izraz lahko odkriva okoliščine tragedije, ki se je zgodila. Z razmejitvijo izrazov bomo dosegli tudi spremembe razmišljanja in krepili javno zavest o tem, kaj vse je še treba narediti na področju prometne varnosti.
Več kot le sprememba izraza
Predsednik Zavoda Varna pot in predsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč Robert Štaba pravi, da bi preimenovanje prometnih nesreč prinesla več kot zgolj spremembo imena. Predvsem bi šlo za spremembe v odnosu ljudi do prometnih nesreč, ter njihovih povzročiteljev in žrtev.
Pobuda za spremembo izraza za prometne nesreče je sicer v Evropi stekla v Angliji na pobudo matere, ki je v prometni nesreči izgubila otroka. Rekla je, da to preprosto ni bila nesreča. Pred 25 leti je ni nihče razumel na ta način, pred nekaj leti pa so pomen njene pobude prepoznali tudi v Organizaciji združenih narodov in Svetovni zdravstveni organizaciji ter postavili izhodišče, da obstajajo okoliščine, ko ne moremo govoriti o prometni nesreči in to ni sprejemljivo.
Če o nezgodi, ki jo je povzročil nekdo, ki je bil pod vplivom alkohola ali mamil ali pa je zavestno vozil prehitro ali objestno, to ni nesrečni dogodek, ampak posledica zavestnih dejanj. Če govorimo o nesreči, povzročitelja samodejno opravičimo, kar je diskriminatorno do žrtev.
Programski vodja Zavoda Varna pot Kaja Kobal pravi, da so v svoje dejavnosti skozi leta vključili okrog 200.000 otrok, kar jim je omogočilo vpogled v razumevanje problematike. Pri mladih jih je presenetilo, kako kristalno jasno vidijo razliko med nesrečo in dogodkom na cesti, ki ga je povzročil agresiven, malomaren ali vinjen voznik. Preko delavnic z mladimi so ugotavljali, da je res čas, da poiščejo nove izraze, bolj primerne za označevanje posledic malomarnosti, uživanja alkohola in mamil in podobno. Vzpostaviti je torej treba novo terminologijo in prenehati opravičevati takšne dogodke z imenom prometna nesreča.
Prometna nesreča ima širše posledice
Drugo plat je izpostavil generalni direktor Slovenske Karitas Peter Tomažič. Pravi, da vsako trčenje oziroma nesreča povzroči posledice. Izguba življenja bližnjega namreč lahko pomeni tudi zgubo varnega okolja, prihodnosti, veliko tistega, česar ne moremo popraviti, tako kot razbit avtomobil. Zato podpirajo spremembo izraza za prometno nesrečo kot tudi širšega odnosa družbe do alkohola in drugih vzrokov za nesreče. Te vsi toleriramo, posledice pa čutijo ne le žrtve, ampak tudi sorodniki povzročiteljev. Vsako dejanje, ki povzroči tragedijo, pusti trajne posledice na obeh straneh. Zato si želijo, da bi bila pobuda širše sprejeta in bi pripomogla k odgovornosti v prometu. Velikokrat se premalo zavedamo vzrokov za nesreče.
Vodja SIM centra Ljubljana mag. Uroš Zafošnik opozarja, da če se nekdo pod vplivom alkohola zavestno sede za volan vozila, ne moremo govoriti o prometni nesreči. Pomembno je, da se ljudje zavedajo, kaj se lahko v tem primeru zgodi. Iz izkušenj v njihovi ustanovi lahko pove, da se ljudje, ki se zavedajo, kaj se lahko zgodi zaradi takšnih dejanj, tudi bolj odgovorno vključujejo v promet. Pri njih ljudi učijo, kako pristopati do ljudi ob prometnih nesrečah in opažajo, da se posledično vedejo veliko bolj odgovorno.
Na dogodku so se s predstavo o pomenu pravilnega poimenovanja dogodkov v prometni nesreči predstavili tudi učenci Osnovne šole Riharda Jakopiča v Ljubljani. Ravnateljica Dobrila Lazović pravi, da tvorno sodelujejo z Zavodom Varna pot. Njihovi učenci so tako spoznali, kaj pomeni prometna nesreča, ali je zgolj naključni dogodek ali je vzrok zanjo kaj bolj specifičnega. V tem pogledu izvajajo veliko projektov in želi si, da bi se nadaljevali in da bi vsi na cesto odhajali odgovorno. Vsi poznamo prometne predpise, zato sodelujmo, da bo čim manj prometnih nesreč.
Vodja Generalne policijske uprave za sektor prometne policije mag. Ivan Kapun, pravi, da moramo očitno razmišljati o novem izrazu. V Sloveniji smo na področju prometne varnosti sicer v zadnjih letih naredili veliko, kar se odraža tudi v številu smrtnih žrtev na slovenskih cestah, ki jih je bilo lani "le" 68. To se morda zdi dober napredek, a še vedno pomeni veliko ljudi, ki se soočajo s tragedijami.
Kapun pravi, da pri prometni nesreči ne more veljati: "Če bomo imeli srečo, se ne bo nič zgodilo, če ne, pa bo prometna nesreča". Ne moreš se nesrečno napiti, voziti hitreje, kot je dovoljeno, ali izvajati neprimerne manevre. Pri nas se vedno skrivamo za malomarnostjo in iščemo olajševalne okoliščine. Pri opitem povzročitelju prometne nesreče se iščejo olajševalne okoliščine, žrtev pa se obravnava skoraj enako kot krivec, čeprav je pravilno ravnala. Sprememba izraza bio v temprimeru gotovo pomenila napredek, a ne danes ali jutri, ampak na dolgi rok. Če začnemo danes, bomo čez dvajset let na cilju, če ne, bomo obstali na mestu. To sicer ni stvar policije, ampak vseh nas, in če se tega zaveda več ljudi, bomo gotovo uspešni, pravi Kapun.
Ohranimo zavest o pravilnem ravnanju
Vodja področja varne vožnje pri AMZS Erik Logar pravi, da opažajo razkorak med znanjem voznikov in tistim, kar na cestah počnemo. Otroke se od mladih let ozavešča o prometni varnosti, ta zavest se nadaljuje tudi v čas pridobivanje vozniških dovoljenj, potem pa, pravi Logar, pa se vozniki začnejo ravnati po slabem zgledu drugih voznikov.
Zato moramo poskrbeti, da se bo zavest o pravilnem ravnanju v prometu ohranila tudi pri aktivnih voznikih. Logar pravi, da nas na tem področju čaka še veliko dela in tudi sprememba poimenovanja prometnih nesreč bo lahko pripomogla k temu. A če se ne bo zmanjšala prizanesljivost odgovornih ustanov do prekrškarjev, bo to ostalo le črka na papirju. Ugotavljajo namreč, da je bilo kar v 95 primerih prošenj za vrnitev vozniškega dovoljenja, to prekrškarjem tudi vrnjeno. Logar pravi, da tudi pri AMZS so razmišljali o ustreznejšem poimenovanju prometnih nesreč, a ga žal trenutno ne najdejo. Je pa res, da smo v zadnjem času v slovar sprejeli veliko novih izrazov in gotovo bomo našli ustreznega tudi za ta primer.
Na pomen novega izrazja je opozoril tudi ustanovitelj Zavoda Reševalni pas Anže Albreht. Kot primer dobre prakse je izpostavil izraz za reševalni pas. Pred letom 2017 je bilo v prometnih predpisih zapisano, da morajo "vozniki pustiti dovolj prostora za vožnjo intervencijskih vozil." Danes govorimo o reševalnem pasu, ki je avtomatsko prostor med dvema kolonama vozil za intervencijska vozila. Na ljudi bolj učinkovito deluje, saj vpliva tudi na čustveno plat.
Prizor po prometni nesreči pri Noršincih.
Na ministrstvu za infrastrukturo pobudo tudi pozdravljajo, hkrati pa opozarjajo na ovire, ki so na poti do njene izvedbe. Generalna direktoric Direktorata za ceste in cestni promet mag. Andreja Knez pravi, da bo sprememba izraza prometna nesreča zahtevala spremembe v celi vrsti zakonikov in drugih dokumentov. Sprememba sicer ni nemogoča, vendar pa bo zahtevala intenzivno medresorsko posvetovanje. Treba bo najti tudi optimalni izraz, saj izraz "trčenje" denimo ne pokriva padca ali prevračanja vozila. Če je v nesreči udeleženo le eno vozilo, to ni trčenje, zato to morda ni ustrezen izraz.
Novinar časopisa Dnevnik Peter Lovšin meni, da v medijih že zdaj uporabljamo bolj primerne izraze za prometno nesrečo. Ta je sicer krovni termin, ki zajame vse dogodke, znotraj tega ša govorimo o čelnem, verižnem trčenju in drugih bolj natančnih okoliščinah nesreč, ki podrobneje opišejo dogodek. Iz cele novice lahko bralec ugotovi , za kakšen dogodek je dejansko šlo. Beseda ima moč, zato je poimenovanje dogodkov s pravim izrazom zelo pomembno. Je pa potrebno premisliti na kakšen način bomo izvedli spremembo, če želimo, da se novi izrazi tudi uveljavijo v javnosti.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲
Sprememba izraza za prometno nesrečo ne bo spremenila stanja na naših cestah v kolikor ne bo nadzora in ustreznega kaznovanja kršiteljev . Policija je v glavnem prisotna na terenu ob dogodku PROMETNE NESREČE ali kakor koli boste to imenovali .
Razprava o oslovi senci...Če se ti čelno zabije kreten, ki ne obvlada avta in hitrosti je zate kot žrtev povsem vseeno ali se to imenuje "neprijetno srečanje", nesreča ali "hud kontakt vozil"...Kreteni zarukani...Rabimo nekoga kot je Trump, da te fikuse… ...prikaži več z državno plačo zmeče iz plačnega spiska..