Navzven je bravo še en primer vrhunskega italijanskega avtomobilskega oblikovanja, ki stavi na
agresivno športni videz, oglate linije in prepoznavno identiteto. Zanimiva je spuščajoča se bočna
linija, bela barva pa je še dodatno prispevala k postavljaškemu videzu testnega avtomobila. Tudi v
notranjosti bravo prepriča z oblikovno dinamiko in barvitostjo. Voznikov položaj za volanom je zelo
dober, globok hod sklopke pa ni moteč, ampak prej nasprotno. Kokpit je zasnovan logično, le ročica
za brisalnike je funkcionalno malce preobremenjena.
Po višini nastavljiva sprednja sedeža hrbtu omogočata dovolj bočne in ledvene opore, na
zadnji klopi, kjer imajo tudi trije potniki dovolj prostora, pa po Fiatovih izračunih udobno sedijo
potniki, visoki do 183 centimetrov. Kakorkoli: sedenje je udobno in tudi prtljažnik s 400 litri
prostornine je dovolj velik, le prilagodljiv ni najbolj, saj zadnja klop ni vzdolžno pomična.
Odlagalnih površin je dovolj le za silo, so pa zato dobro premišljene in izvirne (luknja za
steklenico v sredinskem naslonu za roke). Odsotnost ročice na vratih prtljažnika bravu na račun
privlačne oblike odpustimo, čeprav se roke ob pritisku na Fiatov znak hitro umažejo.
Šibkejši od obeh dizelskih agregatov, ki je poganjal testnega brava, se je na cesti izkazal s
solidnimi pospeševanji in zadostno zalogo moči. Testna poraba 7,5 litra v mešanem ciklu je bila na
meji sprejemljivosti, pogrešali pa smo šesto prestavo ročnega menjalnika. V mestu prijetno mehak
volanski mehanizem je pri bolj šaportni vožnji premehak, a se bravo izkaže z lego na cesti in
voznimi lastnostmi. Splošno gledano so Torinčani naredili privlačen izdelek, ki je kljub kakšni
pomankljivosti dobra izbira za ugodno ceno.
Razpredelnica:
Motor: 1910 cm 3
Vrsta: vrstni štirivaljni dizelski
Moč: 88 kW (120 KM)/4000
Navor: 255 Nm/2000
Cena: 16.990 EUR (4,071.484 SIT)
Plus: zunanja oblika, lep kokpit, motor, voznikov položaj za volanom, vozne lastnosti.
Minus: premehak volan, manjka šesta prestava, zadaj ni električnega pomikanja stekel.
