Ena od neprijetnih plati prometa, o kateri govorimo precej manj kot denimo o izpustih, je hrup iz izpušnih cevi avtomobilov. Ta lahko zelo obremeni naš organizem in vodi tudi do raznih obolenj. Avtomobili že v osnovi povzročajo veliko več hrupa, kot pa bi bilo priporočljivo.
Posebno težavo predstavlja tudi dejstvo, da proizvajalci športnih, ne le športnih avtomobilov, izpušne sisteme nastavijo na glasno rohnenje s frekvencami, ki nam pretresejo živce. Poleg tega je na trgu na voljo tudi veliko kompletov za nadgradnjo, ki zvok okrepijo s pomočjo različnih ventilov in resonatorjev ter celo zvočnikov, ki simulirajo »športni« zvok avtomobila. Garažni mojstri nastavijo glasnost, ki presega 100 decibelov in več.
Hrup je motilec v življenju
Statistike Evropske unije kaže, da je več kot 44 odstotkov prebivalcev Evrope izpostavljenih previsokim ravnem hrupa zaradi prometa, ki lahko ogrozijo njihovo zdravje. Hrup, ki ga povzroča promet, je tudi ena največjih okoljskih težav v Evropski uniji.
Že pri 40 decibelih lahko doživimo zmanjšanje sposobnosti koncentracije in motnje pri učenju. 55 decibelov je razumna najvišja meja za nočni, 65 decibelov pa za dnevni hrup. Od 85 decibelov naprej je na delovnem mestu treba nositi glušnike, že kratka izpostavljenost hrupu nad 125 decibeli pa lahko povzroči resne poškodbe sluha.
Hrup, ki ga lahko tvori avtomobil, je zato čedalje bolj omejen z zakonom. Evropska komisija je sprejela zakona, po katerem bodo smela nova osebna vozila z razmerjem do 120 kilovatov na tono mase , od 1. Julij 2026 razvijati glasnost največ 68 decibelov.
Hrup se meri po specifičnih tehničnih merilih, ki ne upoštevajo naknadnih nadgradenj izpušnega sistema ali ojačevalnikov zvoka. Med meritvami hrupa so izključeni tudi vsakršni pripomočki za »tuning« zvoka, kar pomeni, da vsi avtomobili lahko načeloma prestanejo tudi najbolj stroga preverjanja hrupa, na cesti pa si zvočno kuliso lahko vsakdo prilagodi svojim željam. Proizvajalci se ob tem denimo izgovarjajo, da so določene nastavitve namenjene le dirkališčem, kjer veljajo drugačni predpisi, krivdo za hrup pa zvalijo na voznika.
Vse več zvočnih radarjev
Vendar tudi zakonodajalci ne počivajo, saj so po številnih državah, tudi okoli Slovenije, ob javnih cestah že namestili zvočne radarje, t. i. usmerjene mikrofone, ki merijo hrup avtomobila. Če ta presega dovoljene meje, ga, tako kot pri običajnem radarju, posname kamera. Če avtomobil preseže dovoljene vrednosti, je voznik kaznovan na podoben način, kot če bi prekoračil omejitev hitrosti. Če pa policisti med kontrolo na vozilu odkrijejo nezakonito zvočno napravo, ga lahko celo izločijo iz prometa.
V Sloveniji tovrstnih merilnikov hrupa še ne poznamo, zato pa slovenska policija že vrsto let s posebnimi napravami nadzira hrup vozil in kaznuje voznike hrupnih vozil. "Policija ima v uporabi 10 naprav za meritve hrupa izpušnih sistemov," nam je odgovoril Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.
Pojasnil nam je, da hrup nadzirajo v okviru rednih in poostrenih nadzorov cestnega prometa. Največji hrup vozila je določen s homologacijo vozila in se med posameznimi tipi vozil razlikuje. Pri vozilih, ki so udeležena v cestnem prometu, se preverja hrup vozila v mirovanju, ki je zapisan v izjavi o skladnosti vozila (t.i. homologacijski kartonček«).
Kakšne so kazni?
Sicer pa policisti na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa ukrepajo tudi, ko vozniki z uporabo vozila povzročajo prekomeren hrup iz kakršnih koli drugih razlogov. Ko npr. dodajajo prekomeren plin in povečujejo vrtljaje motorja pri stoječem vozilu. Zakona o pravilih cestnega prometa.
Menegalija pravi, da policist, ki sumi, da vozilo ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede hrupa ali je vozilo predelano ali spremenjeno v nasprotju s predpisi ali vgrajeni deli niso homologirani za to vozilo, čeprav bi morali biti, odredi izredni tehnični pregled. "Policist lahko tudi sam opravi meritev hrupa, če ima na razpolago napravo za opravljene takšnih meritev in s tem potrdi ali ovrže sum glede preseganja največjega dovoljenega hrupa. V policiji trenutno uporabljamo naprave za meritve hrupa izpušnih sistemov Noise Patrol (IMS/Bruel&Kjaer), ki se sicer uporabljajo tudi v organizacijah, ki izvajajo tehnične preglede."
Policija lokacije meritev oziroma nadzorov določa glede na problematiko in gostoto prometa takšnih vozil, npr. ceste s povečanim prometom motornih koles, zadrževanje voznikov vozil s predelanimi vozil, kjer bi lahko prišlo tudi do drugih kršitev pravil cestnega prometa. Stacionarnih naprav za meritve hrupa motornih vozil pa v policiji ne uporabljajo.
Policija ločene statistike izrečenih glob glede hrupa ne vodi, so nam pa podali podatek, da so med letoma 2020 in 2024 zaradi povzročitve hrupa, ropota ali onesnaženja okolja zabeležili okoli 160 kršitev.
Globa za voznika, ki vozi vozilo, katerega hrup presega dovoljenega je 400 evrov. Če je ugotovljena nedovoljena predelava oziroma predelava vozila, ki pomeni poslabšanje njegovih okoljevarstvenih lastnosti vozila, se z globo 400 evrov kaznuje lastnik oziroma uporabnik vozila. Voznik, ki z uporabo vozila povzroča prekomeren hrup, pa se kaznuje z globo 80 evrov.
V skladu z določbami zakona policist vozilo, ki ni tehnično brezhibno ali je predelano v nasprotju s predpisi, izloči iz prometa in lahko začasno odvzame registrske tablice in prometno dovoljenje. Izločitev takšnega vozila traja do odprave razlogov, zaradi katerih je bilo izločeno.
Pravilno! Živimo daleč od prve ceste, ampak ko se tako ropotalo pripelje mimo, vsi skočimo pokonci.
Kaj pa kamioni?
Je prav, če je predelan. Ampak kaj pa če ti lonc poč in ga pelješ k mehaniku?