Biti sovoznik v avtu je odgovorna naloga. Če verjamete, da sovoznik med vožnjo z avtomobilom le uživa v opazovanju okolice, se pošteno motite.
Obvladati navigacijo po tujih deželah iz zemljevida, pred katerim je še Delo sram svoje dimenzije,
podajati sendvič in čips v lačna usta voznika, odpirati plastenke in čokoladice, brskati po predalu
s CD-ji in skrbeti za pravo potovalno glasbeno vzdušje … skrbeti za vse možne drobne opravke, zato
ker voznik ne more, saj je preokupiran z vožnjo, nikakor ni lahko.
Kolumnistka |
|
izraža lastno mnenje, ne mnenje uredništva. |
Seveda pa so tukaj še vse prednosti, ki pripadajo sovoznikovemu sedežu. Če je vroče, lahko kot sovoznik dvignete noge in jih naslonite na sedež, ali če ste bolj predrzni, na vetrobransko steklo. Če ste ženskega spola (ali moški, ki se šminka), si lahko med vožnjo nalakirate nohte (najbolje, da gre za prozoren lak, pri katerem ni panike, če boste zaradi nenadnega ovinka s čopičem preskočile noht), uredite make-up ali frizuro. Kadarkoli (no, skoraj kadarkoli) se lahko za 180 stopinj obrnete nazaj in na zadnjem sedežu poiščete telefon na dnu torbe. Če je kriza po spancu huda in voznikova volja prijazna, si lahko spustite sedež in predate spancu v avtomobilu. Prespati celo noč v avtomobilu ni ravno spanec, ki bi vam ga zavidali, toda polurni dremež med vožnjo zna biti prav okrepčilen in zadovoljiv.
Kot pred operacijo
Vsekakor pa je bolje, da med vožnjo spite, kot pa "težite" vozniku: "A res moraš voziti tako hitro?", "Joj, zdaj greš prehitevat?" ali "A tale parkirni prostor pa ni ok, al' kaj?". Eno izmed osnovnih sovoznikovih pravil je, da ne smeš motiti voznika. Kot motnja se štejejo vsi nepotrebni komentarji in dvomi v voznikove vozne sposobnosti. Če ste se usedli na sovoznikov sedež, ste se s tem predali vozniku. Ne le to, da vas bo pripeljal na želeni cilj, temveč da boste tja prišli v enem kosu. Tako brezpogojno svoje življenje predamo samo še kirurgu. In zdaj naj še kdo reče, da je lahko biti sovoznik!
