Avto
12161 ogledov

Kaj se zgodi, če se uvede davek na bencinska in dizelska vozila?

Strošek davek avto vzdrževanje trošarina Profimedia
Evropska komisija je pred kratkim sporočila, da bo še zaostrila merila glede izpustov CO2 pri vsakem novem prodanem avtomobilu. Rešitev so električna vozila, a so še vedno, kljub subvencijam, krepko dražja od bencinskih in dizelskih. Kaj se zgodi, če se uvede dodaten davek na bencinska in dizelska vozila, da bi pospešili prodajo električnih vozil?

Že danes imajo proizvajalci avtomobilov velike težave, da dosežejo povprečno emisijo voznega parka 95 gramov CO2 na kilometer. Prodaja hibridov, priključnih hibridov in električnih avtomobilov sicer narašča, a se v zadnjih letih emisije, ki jih povzročajo avtomobili, še vedno povečujejo. Razlog je upadanje varčnih dizelskih motorjev in nenehna rast priljubljenosti športnih terencev. Prihodnje leto avtomobilskim proizvajalcem grozi kazen v višini 95 evrov za vsak gram nad mejo in za vsak prodani avtomobil.

Vpogled v "računalnik porabe"

Stanje se bo še zaostrilo, ko bo Bruselj začel upoštevati povprečje emisij, tudi na podlagi merjenja dejanske porabe vozil, ki so že v uporabi, z napravo za nadzor porabe goriva na vozilu (OBFCM). To bo obvezno za vse nove avtomobile, odobrene v Evropi od 1. januarja 2021, in bo organom Evropske komisije omogočil dostop do "računalnika porabe". Ti podatki bodo v celoti pokazali razliko med prijavljenimi in dejanskimi emisijami, zlasti priključnih hibridov, kar lahko privede do astronomskih sankcij in celo umika določenih vrst vozil z evropskega trga.

Mazda6 števci merilniki hitrost merilnik | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Zadeve pa se utegnejo še poslabšati, saj je imela agencija Reuters priložnost preučiti dokumente, ki jih pripravlja Evropska unija, ki bo še zaostrila mejne vrednosti emisij. Po prvotnem načrtu naj bi se emisije CO2 iz avtomobilov do leta 2030 v primerjavi z letom 2021 zmanjšale za 37,5%, po pregledu novih dokumentov, pa celo do 50%. Tiskovna predstavnica Evropske komisije objavljenih informacij ni želela komentirati, so zapisali na spletni strani Autonews.

Trg novih avtomobilov se je sesul

V nemški avtomobilski zvezi (VDA) so skočili na noge, piše Sueddeutsche Zeitung. Proizvajalci avtomobilov namreč ne morejo prisiliti potrošnikov, da bi kupili zadostno število avtomobilov z alternativnim pogonom, ki so dražji od običajnih. 
Kaj se bo zgodilo, če bodo vlade po Evropi uvedle okoljske davke za avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem,  da bi pospešili prodajo električnih vozil, ki so še vedno dragi? Verjetno bi se zgodilo podobno kot na Nizozemskem, kjer se je trg novih avtomobilov sesul.

Padec emisij, ki si ga je zastavila Evropa namreč ne bo izvedljiv brez povečanja prodaje električnih avtomobilov. Nizozemci so uvedli visoke davke za avtomobile, ki jih poganjata bencin ali dizel. Nasprotno pa so za avtomobile z nizkimi emisijami znižali davke. Vendar se je izkazalo, da je to lahko pot še do večjih emisij.

škoda enyaq iV, električni avto | Avtor:

Nizozemskem ima že tako ali tako enega največjih deležev čistih vozil v voznem parku. Nizozemci dajejo prednost električnim avtomobilom in priključnim hibridom pred dizelskimi ali bencinskimi vozili. Osmo generacijo VW golfa na Nizozemskem lahko kupite za 29.136 evrov v različici z 1,5-litrskim bencinskim motorjem 1,5 TSI s 110 kW kilovatov moči (150 KM). K temu je treba prišteti še davek za registracijo v višini 3.278 evrov. In čeprav ta avtomobil na kilometer proizvede zelo malo emisij, zgolj 108 gramov CO2, se oblstem to zdi preveč. Zto so lastniki teh avtomobilov vsak mesec "kaznovani" s pristojbino v višini 269 evrov v obliki neke vrste cestne takse.

Spodbude za nakup električnega

Po drugi strani pa država, ko Nizozemec za 37.990 evrov kupi električni VW ID.3, avto brezplačno registrira in prispevala tudi 4.000 evrov. Cestnina je tedaj "le" 122 evrov na mesec. S časom bi se stroški izravnali. Težava pa je, ne glede na to, kako radodarna je politika subvencioniranja električnih avtomobilov, da so še vedno dragi. In ker so zaradi dodatne obremenitve dragi postali tudi običajni avtomobili, kupci ne hitijo z nakupom novih. Na Nizozemskem so avgusta, ki ga koronska kriza ni več močno prizadela, prodali le 26.461 novih avtomobilov. Tako slabe prodaje kot letos na NIzozemskem ne pomnijo od leta 1968 naprej.

Prodaja rabljenih vozil. | Avtor: Boštjan Tacol Boštjan Tacol

Je pa zato močno zrasla prodaja rabljenih avtomobilov, ki so okoljsko bolj sporni. Prodali so desetkrat več rabljenih kot novih avtomobilov. Če so običajni novi avtomobili dragi in električni avtomobili še vedno niso na voljo po dostopni ceni, se kupci odločijo, da bodo svoj stari avto obdržali dlje časa v garaži ali pa namesto tega kupili novejšega rabljenega. Rezultat navedenega je povečanje izpustov CO2. In to je ravno nasproten trend, kot ga želijo v EU.

Združenje evropskih proizvajalcev vozil ACEA se je v rednem letnem pregledu avtomobilskega trga in voznega parka na Stari celini pred kratkim dotaknila tudi povprečne starosti vozil. Podatki so sicer zaradi metodologije nanašajo na leto 2018. Takrat je bil povprečen avto v EU star 10,8 leta. Trend staranja vozil v uniji se s tam nadaljuje s stopnjo desetinke na leto. Nič ne kaže, da se bo ta vrednost kaj zmanjšala, saj bo zaradi vpliva koronakrize in zmanjšanja prodaje novih avtov povprečna starost le še rasla, so prepričani pri ACEA. V Sloveniji je bil konec leta 2018 sicer povprečni avto star 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Najstarejše avte glede na preglednico ACEA vozijo v povprečju v Litvi (16,9), Estoniji (16,7) in Romuniji (16,3). Na preglednici pa manjka podatek za Bolgarijo, ki že tradicionalno v Evropi velja za državo z najstarejšim voznim parkom, kjer je bil povprečen avto glede na podatke iz 2017 starejši od 20 let. Na nIzozemskem je povprečna starost avtomobila 10,6 let, starejše avte od Slovencev pa vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati, Čehi, Finci, Poljaki, Madžari ... Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu s povprečjem le 6,4 leta. Za njimi so Britanci (8,0), Avstrijci (8,2), Irci (8,4), Danci (8,8) ...

Statistika ACEA | Avtor: ACEA ACEA

Nizozemska je dokaz, kako lahko prisilno vsiljevanje elektromobilnosti vpliva na dejansko stanje voznega parka in z njim povezanih izpustov. To se lahko kmalu zgodi po vsej Evropi, saj tudi druga gospodarstva sprejemajo podobne strategije. V Sloveniji pa še vedno čakamo na novi zakon o Davku na motorna vozila, ki bi moral biti sprejeti najkasneje septembra, prestati pša bi moral še razpravo in dopolnila. Konec junija so nam s strani Ministrstva za finance odgovorili, da so bile na Ministrstvu za finance prioritetne vsebine, vezane na odpravljanje posledic epidemije COVID-19, "zato je nadaljevanje postopka glede prenove Zakona o davku na motorna vozila časovno prilagojeno tem vsebinam. Ministrstvo za finance bo v prihodnje pristopilo k nadaljnjim postopkom prenove omenjenega zakona." Do danes javnost in mediji nismo bili obveščeni o napredku.

Komentarjev 10
  • stromar 21:47 26.september 2020.

    teh problemov pri nas ne bo, ker bo gorivo za jakodimiče po sprostitvi marž kmalu 2eur na liter. BEV je čedalje večja izbira za vse potrebe, cene padajo

  • posos47971 20:49 26.september 2020.

    Vsako uro plačam več kot 90 dolarjev na daljavo z dvema otrokoma doma.Nikoli nisem mislil,da bi to imel možnost,vendar moj najbližji spremljevalec s tem pridobi več kot 18 tisoč mesecev na mesec in me je prepričala, da poskusim........ quality9.best

  • peter7 19:23 26.september 2020.

    Vsak starejši traktor (v SLO jih je na pretek) kadi in puha ogromne oblake izpustov, pa noben novinar še pogleda ne te tematike ...