Avto
386 ogledov

Ko je govora o tehniki, audi A4 preskoči vse ostale limuzine

PRIMA izbor najboljše limuzine
1/33
Ciril Komotar/Komotar minuta
Kako se med seboj razlikujejo asistenčni in zabavno-informacijski sistemi v premium limuzinah? Zelo. Na papirju zmogljivi avtomobili lahko v praksi tudi razočarajo, je dokazal PRIMA test limuzin D segmenta.

PRIMA limuzina razreda D je na poglobljenem testu, ki ga je zurnal24.si izvedel skupaj s še sedmimi slovenskimi mediji, postal mercedes-benz razred C. Točkovali smo pet različnih področij in čeprav ni bil merceses-benz C posamično prvi niti v eni kategoriji, je pod črto ob seštevku vseh točk odnesel zmago lexusu IS in BMW seriji 3, ki sta se izenačila na drugem mestu. Tesno je prvi trojici po skupnem seštevku točk sledil audi A4, nekoliko bolj zadaj sta bila jaguar XE in alfa romeo giulia. 

Področje asistenčnih sistemov in informacijsko-zabavnih tehnologij je prispevalo petino skupne končne ocene, avtomobilske znamke pa so se izkazale s precej različnim pristopom do tega zlasti v premijskem segmentu vozil pomembnega področja.

Meritve in ocenjevanje asistenčnih sistemov so bile razdeljene v dva sklopa. Prvi del je bilo testiranje asistenčnih sistemov v živo - kako deluje sistem preprečevanja nenamerne vožnje prek pasu, na kakšne načine avto lahko pomaga pri parkiranju, ali pozna asistenta za zastoje, kakšno tehnologijo žarometov uporablja ... Bili smo pedantni, zanimalo nas je na primer, ali avto uporablja pametni režim prednjih senzorjev, ki prenehajo piskati, če je avto na miru nekaj časa, denimo v stoječem prometu.

Varnost na papirju ni dovolj

Pomemben pokazatelj kakovosti je bil test samodejnega zaviranja v sili AEB v naletno blazino v Centru varne vožnje na Vranskem. Vsi avtomobili so bili opremljeni z AEB sistemom, a v praksi so se obnašali zelo različno: BMW serija 3 in jaguar XE pri hitrosti 30 km/h nista prepoznala ovire in sta treščila v blazino skorajda brez zaviranja, kar bi bilo v realnih okoliščinah zelo boleče za udeležene in denarnico.

Za alfo romeo giulio je bila previsoka ovira naslednja meja pri 50 km/h, medtem ko sta tako lexus IS in audi A4 takrat še vedno suvereno ustavila. Predvsem audi se je izkazal, saj ni imel vgrajenega radarja (doplačljivi radarski tempomat) temveč zgolj osnovno kamero, bil je tudi na zimskih pnevmatikah.

Najboljši pa je bil mercedes-benz C, čigar kombinacija senzorjev je oviro prepoznala še tudi pri 70 km/h, zato je avto pričel pravočasno z manevrom samodejnega zaviranja v sili.

Pohvalno dejstvo je, da je prav vseh šest avtov zmoglo (vsaj na papirju) prepoznavati tudi pešce, nihče izmed njih pa še ne kolesarjev. Lexus IS je edini, ki AEB ni imel serijsko vgrajenega, niti ni na voljo kot opcijo vse do tretjega paketa opremljenosti. Zaradi tega je bil kaznovan z odbitkom točk, kar ga je stalo tudi končne zmage. 

Alfa in jaguar edina še vztrajata na ksenonskih žarometih, nemška trojka pa nudi vrhunske LED žaromete, ki se prilagajajo objektom na cesti.

Pri nemcih in britancu znajo z  informacijami

Pri informacijsko-zabavnih sistemih lahko pri sodobnih avtih prihaja do velikih razlik, in to tudi znotraj istega modela. Največ je odvisnega od količine vloženega denarja, ki vpliva na premer zaslona in zmogljivosti "drobovja". Po pravilu je tudi potrebno doplačati za navigacijsko napravo, ki pa se velikokrat ne izkaže bolje od tiste, ki jo nosimo v žepu na telefonu, še posebej ker so slovenske karte za avte še "gluhe" za tekstovne informacije o težavah v prometu. 

Pozornost je bila namenjena oceni grafike, bogastvu možnih nastavitev in prilagoditev, raznovrstnosti virov in predvajanih formatov. Nismo pozabili na prijaznost priključevanja telefonov na USB kabel, na opcijo brezžičnega polnjenja telefonov ter na zrcaljenja vsebin na zaslonu avta oziroma možnost uporabe določenih aplikacij s telefona prek avtomobilskega vmesnika.

Največji serijski zaslon (premer osem palcev) nudi jaguar, posebno poglavje je audi A4 z možnostjo digital cockpita pred voznikom, ki poskrbi za povsem novo izkušnjo. Audi A4 se je na splošno izkazal kot vzor tekmecem, kaj pomeni vsebinsko raznovrsten, a enostavno obvladljiv informacijsko-zabavni sistem.

Predvsem bi si ga morali ogledati pri Lexusu in Alfi Romeo. Vmesnik v lexusu IS, ki deluje po sistemu iskanja z miško med sedežema, je naporen za uporabo, denimo pri vtipkovanju naslova v navigacijo. V giuliji pa je zelo omejen s funkcijami in z ničemer ne pripomore k dvigovanju športnega pedigreja avta, denimo s kakšnimi digitalnimi podatki, za katere med osrednjimi merilniki ni prostora.

Nemci in tudi jaguar so na drugi strani nudili veliko dodatnih funkcij, tudi povezavo s spletom. Nemci za doplačilo obvladajo pisanje s prstom po občutljivi podlogi, kar precej olajša vnašanje različnih besedil v vmesnik, medtem ko smo pri jaguarju zaradi enostavnosti vmesnika najhitreje vpisali naslov v navigacijo. Tudi sicer se je mačkin vmesnik med meniji premikal zelo hitro, najhitreje. 

Razen alfinega znajo ostali infozabavni sistemi predvajati tudi videovsebine, a le ob primernem doplačilu za zmogljivejšo različico. 

Koncert v avtu, zakaj pa ne?

Čeprav področja zmogljivosti audio sistemov nismo posebej ocenjevali, velja omeniti, da razen alfe vsi proizvajalci v sodelovanju z različnimi specializiranimi proizvajalci audio naprav nudijo zmogljivejše različice ozvočenja, ki lahko še dvignejo nivo udobja in uživanja v avtu.

Pri tem izpostavljamo lexusa IS in njegov prestižni Mark Levinson sistem ozvočenja s 14 zvočniki. Sicer je na voljo le pri najdražjih dveh paketih opreme (F sport premium in luxury), a za razmeroma skromno doplačilo tisoč evrov. Sam sistem je sicer po naših virih vreden kar nekajkrat več.

V težavah na cesti te ne pustijo samega

Zanimiv je tudi pregled, kakšno podporo znajo premijski konkurentje dajati vozniku, če zaide v težave ali kočljive situacije. Funkcija e-call je povsod še doplačljiva, razen pri alfi, ki je sploh nima na ceniku. Ostali tekmeci pa so to področje vzeli bolj resno.

Bolj osnovno izpeljanko pomoči na daljavo ima lexus IS, medtem ko imajo audi A4, BMW 3, jaguar XE in mercedes C to področje že močno razvejano. Klic v sili v primeru okvare vozila, naročanje na servisne storitve na daljavo, upravljanje z avtom na daljavo (preverjanje stanja, lociranje ...).

Vse te funkcije postajajo del digitalizirane mobilnosti in bodo v nekaj letih v morda bolj poenostavljenih oblikah gotovo prešle tudi v avtomobile nižjega cenovnega razreda, medtem ko bo klic v sili e-call tako ali tako aprila 2018 postal obvezen pri vseh novih avtih.

Če je bil pri aktivnih asistenčnih in varnostnih sistemih najboljši mercedes-benz razreda C, pa si je najvišje ocene pri infotainmentu zaslužil audi A4.

Po seštevku točk tako na področju varnosti kot infozabavnih vsebin je bil prav audi A4 najboljši in s tem upravičil slogan znamke, ki vključuje besedi prednost in tehnika.

Tesno zadaj je bil mercedes-benz, že na varni razdalji pa BMW, ki je izgubljal stik z najostrejšima konkurentoma pri asistenčnih sistemih. Jaguar je bil poravnan z bavarcem, malce zadaj je po seštevku točk sledil lexus IS, medtem ko je alfa romeo giulia prejela daleč najmanj točk in je bila na področju varnostno asistenčnih pripomočkov ter info-zabavnih vsebin prepričljivo zadnja, pa čeprav gre za enega najmlajših tekmecev. 

andrej.leban@zurnal24.si

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.