Lahko Slovenija zaradi povečanega prometa v času turistične sezone podraži vinjete?

Spomnimo, da so Hrvati zavrnili vinjete, očitno so izračunali, da bodo več iztržili z dvigom cestnin. Vik in krik so zagnali kar hrvaški mediji.

Pri Index.hr so sprožili celo vseevropsko medijsko gonjo proti hrvaški državi, za katero menijo, da namerava z dvigom cestnin v času turistične sezone krpati luknje v proračunu, ki so nastale tudi zaradi "tajkunizacije“ v zadnjih dveh desetletjih. Tako cestnina od Zagreba do Splita in nazaj presega ceno letne vinjete v nekaterih evropskih državah.

Ali je sploh dovoljeno dvigniti cestnine v času turistične sezone, smo se pozanimali pri več virih. Hrvaška to namreč počne tudi s trajektnimi prevozi. Očitno kaj takega ni nič spornega.

Izjeme, kdaj lahko podražijo cestnino za določeno obdobje

Pri Evropski komisiji so iz stikov z javnostmi iz urada komisarke za promet Violete Bulc za zurnal24.si odgovorili, da lahko v tej fazi podajo zgolj splošni odgovor, in sicer, da država ob podražitvi cestnin ne sme delati razlik med vozniki različnih narodnosti. Spreminjanje višine cestnine glede na čas v letu zato ni nujno pristranski, če gre za posledico povečanega prometa. Povečan promet posledično pomeni večjo obrabe cest, ter posledično večjega denarnega vložka za obnovo le-teh.

Pri nemškem avtomobilskem klubu ADAC so na naše poizvedovanje odgovorili, da sta Slovenija in Hrvaška zelo pomembni za njihove člane, saj jih ogromno potuje čez Slovenijo na Hrvaško in, da Hrvaška s tem odpira novo poglavje v določanju cen cestnin.

Pixsell/Dalibor Urukalović

Verjamejo, da Slovenija ne bo sledila potezi Hrvaške

Ali bi lahko cene vinjet zaradi povečanja prometa skozi Slovenijo proti Hrvaški, večje obremenjenosti in obrabe cest, dvignila tudi Slovenija, pri Evropski komisiji ni so želeli komentirati, pri ADAC-u pa verjamejo, da take poteze niti Slovenija niti Avstrija ne bi sprejeli.

Na Darsu so nam pojasnili zgolj to, da ima Slovenija za uporabo cest drugačen način plačevanja avtocest in hitrih cest, in sicer vinjetni način, ki je pavšalni način, ali bi bilo možno ceno vinjet spreminati znotraj določenega dela leta, pa niso komentirali. 

Bolj sporne so nalepke za vstop v mesta

Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) meni, da sicer potrošniške organizacije niso pristojne za komentiranje višine cestnin, a se mu poteza Hrvaške zdi manj sporna s stališča potrošnikov, kot na primer nalepke za vstop v mesto v Nemčiji in popoldan niso naprodaj, v Franciji jih je treba naročiti teden dni prej. 

"Zakaj je na primer dražje letalo? Dokler cene niso pristranske, mi kot potrošniška organizacija ne moremo narediti kaj dosti, tudi zato, ker gre za takse" pravi Okorn, ki se je obregnil na uvajanje elektronskega cestninjenja. Na tem področju pa so potrošniške organizacije aktivne, tudi ZPS. "Ker imamo Slovenci izkušnje tako s plačevanjem cestnine, kot zdaj z vinjetnim sistemom, želimo izpostavili nevarnosti, ki jih utegne prinesti elektronsko cestninjenje, in sicer, da se bo promet preselil iz avtocest na regionalne ceste. To pa bi utegnilo bistveno poslabšati varnost na cestah," pravi Okorn, ki je za zurnal24.si izdal, da se zavzemajo, da bi tudi po uvedbi elektronskega cestninjenja, nekdo, ki vsak dan potuje na primer iz Kranja v Ljubljano in nazaj plačeval pavšal, ko pa se bo z avtomobilom odpravil v Portorož, pa bi plačal normalno ceno.

"Zavedamo se, da bi s tem treščili ob problem trajnostnega razvoja. Treba bi bilo najti sistem sofinanciranja in pobiranja cestnin, izboljšati javni prevoz ...," zaključuje Okorn.