GTD tako ne ponuja tolikšne prvinske športnosti kot zmogljivejši brat, a slednjega premaga po uporabnosti, ekološkosti in ekonomičnosti. To pa danes veliko šteje.
Dovolj poudarjena športna podoba
Z oblikovnega stališča so GTD-ju oblikovalci nadeli nekoliko športnejša oblačila in sicer toliko, da je ta bližje GTI-ju kot ostalim bolj civilnim različicam. Se pa že GTI z najbolj našpičeno konkurenco težko kosa, in temu pričakovano je tako tudi pri GTD-ju. Slednji se od bencinskega brata loči predvsem na zadnjem delu, kjer "manjkata" dve ločeni trobenti, ki obljubljata dober zvok in v praksi to tudi več kot potrdita, in med njima nakazan difuzor. Je pa GTD-ja mogoče prepoznati po posebnem satovju na motorni maski, kjer domuje eden od dveh napisov GTD na karoseriji. Tu so tudi posebno oblikovana prednja svetila in meglenke, med katerimi je tudi bolj agresiven odbijač. Je pa to pravi golf v dobrem in slabem pomenu, testnik pa je imel dodan še drugi par bočnih vrat, kar močno izboljša vsakodnevno uporabnost vozila
GTI tudi po notranjem izgledu
Ob novici, da bo v serijsko proizvodnjo prišel tudi GTD, smo bili skeptični, kako bo ta izgledal znotraj. Veliko nas je mislilo, da bo šlo le za zakamufliranega golfa sportline, a smo se ušteli. GTD ponuja tisti pravi GTI občutek, pa naj to velja za športne sedeže z izrazitim bočnim oprijemom in karirastim vzorcem ali za športno prisekan volan z napisom na spodnjem delu krožnice. Oblikovalci niso pozabili niti na stopalke, ki so odete v aluminij, veliko pa je tudi še drugih športnih detajlov. Voznikov položaj za volanom je odličen, volan pa bogat z informacijami o dogajanjem pod kolesi. Je pa glede prostorskih centimetrov tako v prvi kot v drugi vrsto dokaj tesno, tako da je golf tu popolnoma v sivem razrednem povprečju. Enako velja tudi za prtljažnik, ki z 350 litri prav tako ne izstopa.
Glede opreme tako ko vedno dobiš toliko, kot si pripravljen plačati, čeprav tale športnik že v osnovi nudi vse potrebno. Varnostna oprema je tako praktično popolna, dobite tudi že dvoobmočno klimatsko napravo, posebna 17-palčna platišča, tempomat in še veliko drugega. S spiska doplačil je imel testnik še biksenonske žaromete, večfunkcijski volan, sredinski naslon za roke, za te dodatke bi se odločili tudi mi. Stvar odločitve pa so še zmogljivejši avdio sistem z zaslonom na dotik, ki deluje odlično, na tem pa se prikazujejo tudi podatki, ki jih ob parkiranju pridobiva akustični parkirni sistem. Poleg teh dodatkov lahko dobite tudi še ACC radarski tempomat, parkirno asistenco, prilagodljivo podvozje (DCC) in seveda cenjen DSG menjalnik. Res pa je, da ti dodatki končno ceno športnika hitro in močno povišajo, zato premislite, kaj resnično potrebujete in želite.
|
GTD vsekakor ponudi pričakovano mero športnosti, ki jo nadgradi še z veliko mero voznega udobja. © Miha Pečoler |
Zmogljiv dizel, ne pa XDS in DSG
V nosu se vrti iz večjih hišnih modelov znani dvolitrski dizel, ki že premore sistem za dovod goriva po skupnem vodu, kar pomeni manj tresljajev in tišje delovanje motorja. Motor se od ostalih šibkejših različic razlikuje po večjem turbinskem polnilniku in vbrizgalnih šobah, ki imajo v primeru GTD-ja kar osem luknjic za čim boljši izkoristek. Moči je tako za 125 kilovatov, navora pa za 350 Nm, večino slednjega je na voljo že pri 1.500 vrtljajih. Motor se rad zavrti do dizelsko visokih 5.000 vrtljajev, ko vrtenje prepreči elektronika, moči pa je več kot dovolj v skoraj vseh režimih delovanja in tudi v vseh od šestih prestavnih razmerij. Le pri pospeševanju nad 150 km/h boste primorani še poseči po drugače hitri in natančni prestavni ročici. Kljub temu bi na njenem mestu raje videli ročico DSG menjalnika, še bolj pa prestavni ročici za volanom in program launch control. Kupcem dokup slednjega resnično priporočamo. Motor tudi ni pretirano glasen, je pa to dvorezen meč, saj je ravno zvok, ali bolje rečeno odsotnost športnega zvoka, ena od GTD-jevih hib. Dizelska nrav kljub prizadevanjem inženirjev (ti so GTD-ju ob pomoči elektronike dodali bolj športen zvok) ne premore tolikšnega rohnjenja kot GTI. Za manj talentiranega se izkaže tudi izpušni sistem. Je pa res, da to ponovno pripomore k večji uporabnosti, saj je motor dizelsko bolj odziven in enostaven za uporabo, glede zvočne kulise pa je bolj vsakdanje uporaben kot bencinski brat.
Zgodba se ponovi tudi pri voznih lastnosti, ki so pričakovano dobre, kljub vsemu pa športno poudarjeno in centimeter in pol bližje k tlom nastavljeno podvozje ne zmore nadomestiti zapore diferenciala, ki ga premore GTI in zaradi katerega je slednji dobesedno zlepljen s cesto. Zavore nalogo dobro opravljajo, vzmetenje pa nudi dober kompromis med izrazito športnostjo in voznim udobjem. Pri porabi pa pride do pričakovanega preobrata. Slednja namreč tudi pri športnejši vožnji zlahka ne preseže meje osmih litrov plinskega olja, trezna glava prinese porabo okoli sedmih litrov, bolj lahka noga pa še dobrega pol litra manj. Na relaciji smo tako porabili le 6,3 litra goriva, skupno povprečje pa je znašalo sedem litrov. Tu se tehtnica prevesi močno GTD-ju v prid.
GTD vsekakor ponudi pričakovano mero športnosti, ki jo nadgradi še z veliko mero voznega udobja. Zaradi tega predstavlja dober nakup, tudi za družinske očete, ki za konec tedna radi smuknejo na kakšen odročen del zavite ceste, ostali člani pa ne bodo nergali nad trdoto podvozja in okrnjeno uporabnostjo. GTI-ja močno prekaša tudi glede ekonomičnosti, kljub temu da predstavlja bolj racionalen nakup, pa bi v uredništvu v garažo raje zapeljali bencinskega brata.
