Avto
181 ogledov

"Na prvo mesto ne postavljam zaslužka"

Iztok Franko Osebni arhiv
Mlad Slovenec, ki je srečno zaposlen v Dubaju, je z nami delil izkušnje s svojim iskanjem idealne službe. Sam je odšel v tujino le zato, ker ima tam na svojem področju več možnosti. Pravi, da so priložnosti povsod, tudi v Sloveniji.

“V službi preživimo vsaj tretjino dneva brez vključenega prevoza. Zato je še toliko bolj pomembno, da počnemo tisto kar nas veseli,” pravi Iztok Franko, ki je že od malih nog velik ljubitelj avtomobilov. Prav zato si je od nekdaj želel z njimi služiti svoj kruh in je ves čas stremel k temu. Pri svojih 28-ih letih dela v Dubaju kot marketing menedžer v podjetju Ramy Trading, ki je znano po ekstremnih predelavah offroad vozil.

Zanimalo nas je, kako so se mu uresničile sanje in čemu lahko pripiše svoj uspeh. “Težko pravim, da mi je uspelo, ker še ni konec mojega življenja, nimam se za uspešnega in ne vem, kaj vse me še čaka,” pravi. Dodaja pa, da mu nekako uspeva združevati svoje delo z močno strastjo po vožnji z avtomobili: “Uspeva pa mi najverjetneje za to, ker na prvo mesto ne postavljam zaslužka, temveč kaj bom delal in s kakšnimi ljudmi.”

Kjer je voja, je pot 

Iztok Franko | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv
Ker so ga od vedno zanimali avtomobili, se je začel že kot najstnik pogosto zadrževati na nekdanjem dirkališču Mobikrog. Tam je spoznal Francija Jerančiča, ki je nekdaj nastopal na dirkah Formule 2, testiral dirkalnike Fornule 1, leta 1976 pa je bil tudi tik pred podpisom pogodbe za dirkanje v Formuli 1. “Moj življenjski moto, Kjer je volja, je pot, sem prvič slišal iz ust Francija Jerančiča, leta 2004. Od tedaj sem pospešeno pričel delati na področju, ki me najbolj veseli, se pravi delu z avtomobili, dirkalniki in vožnjo le teh,” pojasnjuje. Prav njegov sin, Domen Jerančič je dal priporočilo, da je leta 2005 začel svojo novinarsko in fotoreportersko kariero na spletnem portalu avto.over.net, kjer je bil pripravljen delati tudi brezplačno.

Kmalu se mu je ponudila priložnost vodenja odnosov z javnostmi za krožno-hitrostno državno prvenstvo SPTA in AK Lamko. S tem pa si je odprl vrata v svet avtomobilističnih medijev. Kasneje  je vodil odnose z javnostmi za mednarodni reli starodobnikov Classic Rallye Wien-Triest, nato je pričel delati za mesečnik Mobil, sočasno je pomagal pri razvoju blagovne znamke Promotorke.si. Vodil je tudi odnose z javnostmi za MotorSport Salon Ljubljana. Pri ekipi LEMA Racing je skrbel za promocijo po medijih ter opravljal vlogo ‘TAXI dirkača’ na različnih prireditvah. S punco sta šla na potovanje v Dubaj, kjer je začel delati kot marketing menedžer pri Ramy Trading.

Najpomembnejše je zdravje

O študiju pravi, da je napačno razmišljanje v smislu “študiraj, da ti ne bo potrebno delati ali pa uči se sedaj, da se ti kasneje ne bo potrebno.” Pojasnjuje, da se razvijamo in učimo vse življenje, imamo pa le v šoli na voljo ves čas, da se temu posvetimo. “Študij je koristno zaključiti, saj ti da širša obzorja in hkrati te priuči samostojnega razmišljanja. Je pa tako, da od šole oziroma študija boš odnesel tolikor kolikor sam želiš,” pravi in dodaja, da diploma sama po sebi na koncu ne bo dala zaposlitve, pač pa naša iznajdljivost in energija.

Med letoma 2005 in 2006 se je njegovo življenje zasukalo, ko je imel tako hude bolečine v hrbtenici, ki so ga v pol leta bolečin zbila povsem na tla. “Zelo pozno so odkrili, da mi je kar nekaj mesecev počasi a vztrajno bakterija uničevala disk v predelu L4 in L5. Iz zelo nesamozavestnega fanta, ki ni dal veliko na družbo in se je ubadal preveč s svojimi pubertetniškimi mozolji, mastnimi lasmi in neravnimi zobmi, sem se prelevil v mnogo bolj družabnega in samozavestnega človeka,” opisuje. Sprevidel je, da je najhuje v življenju, ko ostaneš brez zdravja. Ko ti telo ne dopusti, da si sam natakneš nogavice ali se sam umiješ. “Pozitivno razmišljanje, da ni nič narobe če tu pa tam kaj ne gre ok, poskušam prenesti na vse, da jim le ne bo treba to spoznati šele takrat ko jih bo doletela kakšna zelo grenka izkušnja v življenju,” pravi.

Dubaj je garaški kraj

Povprašali smo ga tudi o Dubaju: “Priložnosti so povsod, če jih le vidiš. Tudi Slovenija jih ima, le mogoče na mojem področju malce manj kot Dubaj.” Pojasnjuje, da je Dubaj garaški kraj. “Če ne bi počel tistega, kar me veseli, bi se verjetno zelo hitro vrnil v domači kraj. A predvsem zaradi trme oziroma lepše napisano vztrajnosti in zasvojenosti z avtomobili sem prišel v okolje kjer uživam v temu kar počnem," opisuje. Delovna klima v podjetju je po njegovih besedah odlična kljub temu, da jih je s pričetkom letošnjega leta zaradi vseh težav, kot je cena nafte in vojne okoli njih, zajela kriza. "Nanjo pa za razliko Slovenije gledamo celo pozitivno,” pravi. Trg je res precej oslabljen, vendar se zavedajo, da bodo preživeli najmočnejši.

Iztok Franko | Avtor: Osebni arhiv Osebni arhiv
“Vsekakor pa je Dubaj še mnogo več, kot ga vidimo iz Slovenije. Superšportnih avtomobilov, prestiža, dragih klubov, hotelov, ogromnih nakupovalnih središč ter vil je resda ogromno. A to je le prednja - markentinška - stran mesta, ki ga vsi občudujejo,” opisuje. Za tem se po njegovih besedah skrivajo priseljenci, ki to ustvarjajo. Med ekstremno bogatimi in ekstremno revnimi je gromozanska razlika. “Vendar za razliko Slovenije, so tu tudi tisti, ki delajo za manjše plače, bolj kot ne zadovoljni s tem, kar zaslužijo. Zelo verjetno so namreč prišli iz kraja, kjer bi bila njihova življenska zgodba mnogo bolj žalostna,” pravi. Prijateljem, ki ga obiščejo, ponavadi pokaže ravno te ulice s preprostimi ljudmi, ki z nasmehom na obrazu sežejo po preprosti indijski, pakistanski hrani. Ta atmosfera mu je mnogo ljubša kot tista v nakupovalnih središčih polnih razvajenih turistov. “Niti se ne spomnim kdaj sem bil nazadnje v Dubai Mallu ali Mall of Emirates, ki sta svetovno znana,” dodaja.

“Razlike v plačah so v Dubaju še bistveno večje kot v Sloveniji. Tu imajo določeni delavci tudi manj kot 500 evrov na mesec, vendar opravljajo preprosta dela in so srečni, saj s tem denarjem lahko preživijo in hkrati hranijo družino v domači državi, ki bi sicer brez tega lahko tudi stradala,” je dejal. Po drugi strani pa opažaa, da nekateri ne zmorejo preživeti niti z 2.000 evri ali več na mesec, ker imajo v glavi zasidrano misel, da je potrebno v Dubaju živeti izjemno luksuzno. “Tako jih veliko pristane v dolgovih in kasneje posledično tudi v zaporih. Sistem je strog glede tega in tako je prav,” je zaključil.

Pred kratkim je imel Iztok Franko motivacijsko predavanje na Gimnaziji Brežice. Lahko si ga ogledate tukaj. 

Komentarjev 1
  • 4krogci 20:11 10.maj 2015.

    v članku se istočasno govori, da je priloznost dela tako prinas, kot v tujini in spotoma on razlaga da denar ni pomemben?? potem zakaj je šel v tujino???