Avto
9603 ogledov

Pod Švicarji želijo biti najboljši v Sloveniji

Jožko Tomšič Anže Petkovšek Jožko Tomšič, generalni direktor skupine Emil Frey.
Švicarska skupina Emil Frey je z združitvijo petih velikih slovenskih distributerjev in trgovcev z avtomobili pri nas, postala eden največjih in najpomembnejših deležnikov na slovenskem avtomobilskem trgu. Kaj to pomeni za slovenskega kupca avtomobila? Intervju.

Zaradi velike rasti dejavnosti skupine Emil Frey v Sloveniji, je Jožko Tomšič s 1. julijem 2020 prevzel funkcijo generalnega direktorja novoustanovljenega podjetja Frey Services d.o.o., ki v Sloveniji posluje s številnimi avtomobilskimi znamkami. Z njim smo se pogovarjali o novi vlogi in spremembah, ki jih bo združitev prinesla za vse znamke, pa tudi o korona krizi in njenih posledicah, novem davku na motorna vozila, rabljenih vozilih, elektrifikaciji in internetni prodaji avtomobilov.

Leta 2016 je skupina Emil Frey prevzela poslovanje znamk Citroën in Peugeot v Sloveniji. Prej ste delovali neposredno preko omenjenih proizvajalcev. Kaj se je spremenilo pri delu v teh štirih letih pod »zasebnikom« in ne korporacijo?
Za nami so zelo uspešna štiri leta. Obe znamki, Peugeot in Citroën, sta zelo zrasli. Razvili smo dobro in zdravo trgovsko mrežo v Sloveniji in v BiH. Res je, da je poslovanje bistveno bolj enostavno pod zasebnikom. Ne gre za velika korporativna pravila. Mi smo preprosto premajhni, da bi lahko sledili vsem tem pravilom. Nemogoče je sprejemati vse, kar sprejemajo veliki koncerni. S tega vidika nam je lažje, saj se lažje prilagodimo. Po drugi strani pa je odgovornost večja. Prej so bila pravila pisana s strani koncerna PSA, in so lahko razlog, da ne moreš nekaj narediti, kot bi želel. Zdaj pa imamo proste roke in moramo pokazati dobre rezultate.

Kako je pa z vidika pritiska na tržni delež na slovenskem trgu. Predvsem korporacije po navadi zelo pritiskajo, da je tržni delež večji, tudi na račun kratkoročnih registracij. Gleda zasebno podjetje drugače na številke?
Zagotovo. Pri nas je fokus orientiran na lokalne trge. Napihovanje prodajnih številk nam ne pomeni nič. Ne vem, ali je to dobičkonosno ali ne, ni pa to dobra praksa. Nekoč pride "račun za to na mizo", fokus lahko hitro zaide drugam kot na lokalne trge. Naš fokus je prodaja doma, da bomo vedeli v prihodnje, kako bomo poslovali. Zato nas virtualne številke ne zanimajo.

Ste bili v teh štirih letih zato bolj osredotočeni na fizične kupce?
To smo že od nekdaj. Že po statistiki težko merimo uspešno, zato smo pred leti to začeli meriti na prodaji fizičnim osebam. To je tisto, kar ostane doma. Seveda ne zanemarjamo prodaje podjetjem. 

Po novem bo nabor znamk, nad katerimi boste bdeli, veliko večje. Poleg Peugeota, Citroëna in DS-a, še Mercedes-Benz, Smart, Honda, Mitsubishi, Jeep, Alfa Romeo, Fiat. Kaj se bo spremenilo. Število trgovcev bo kar naenkrat ogromno. Lahko pričakujemo reorganizacijo prodajne mreže?
Za obstoječe trgovce ne bo nobenih sprememb. Mi želimo z vsemi sodelovati in bomo sodelovali tudi naprej. Nimamo načrtov po krčenju, prej bomo dodajali koncesionarje. Res pa je, da bodo spremembe v razvoju. Na strani Peugeota in Citroëna smo se v preteklih letih že posvetili elektrifikaciji. Svet se vrti naprej, mi se moramo z njim zavrteti, kljub covid-19 in dejstvu, da ta trenutek trg še ni tak, kot smo ga načrtovali. 

Bodo obstoječi trgovci zdaj dodajali nove znamke, ki jih upravlja skupina Emil Frey v Sloveniji k svoji zdajšnji ponudbi v prodajnih salonih?
To je odvisno od politike znamke in proizvajalca. Vsaka znamka ima svoja pravila. Obstajajo tudi t. i. multibrand pravila. Odprti smo za vse predloge.

Vozila DS znamke so trenutno v salonu Mitsubishija in Honde.
Znamka DS je zelo posebna. Gre za velika vlaganja v to znamko, ki bo v prihodnje dobila svoj samostojni prodajni salon. Mi smo sami stopili v velike čevlje, da smo pripeljali znamko na slovenski trg, saj verjamemo, da lahko to postane uspešna znamka. Naložba pa je res velika.

Kakšni so konkretno cilji z znamko DS, ki je povsem nova znamka na slovenskem trgu in cilja na kupce premijskih vozil. Kako težko je na trgu, kjer so pri kupcih v mislih zasidrane tradicionalne znamke, prepričati le-te, da "zamenjajo moštvo"?
Ta trenutek ne zasledujemo števila prodanih avtomobilov. Zavedamo se, da bo vsaj pol leta ali celo leto v znamko treba investirati vsak dan, vsak teden ali mesec. Na ta način bo znamka postala prepoznavna in nas bodo prepoznali potencialni kupci. Sicer je pa naš cilj za leto 2021, da bi prodali nekaj čez 100 vozil DS.

Koliko je trenutno tržni delež vseh znamk, ki jih obvladuje Emil Frey v Sloveniji?
Trenutno okoli 20,5 odstotka.

Kakšen je cilj za naslednje štiriletno obdobje?
Ta trenutek si cilja še nismo zadali, saj se učimo, kako sodelovati. Prej smo bili vsak na svoji strani, zdaj smo skupaj. Treba je vpeljati vizije, vrednote in prioritete lastnika, torej skupine Emil Frey. Kar zadeva cilje bomo leto končali glede na proračune in cilje, ki si jih je vsaka znamka zastavila za letos, prihodnje leto pa bo nova strategija, ki jo bomo sprejeli letos jeseni.

Se bo s tem prevzemom različnih znamk kaj spremenilo za slovenskega kupca, na primer, da bo vozilo določene znamke po novem prišlo iz kakšne druge tovarne? Avtomobilske znamke imajo tovarne raztresene po vsem svetu.
Spremenilo se ne bo nič. Uvozniki bodo samostojni subjekti. Vse povezave med uvoznikom in proizvajalcem ostanejo nespremenjene.

Če vprašam malo bolj osebno, kakšne bodo spremembe pri vas. Vseeno vas že vrsto let poznamo kot zvestega znamkam Peugeot in Citroën. Bodo čustva vseeno prisotna, kljub temu, da boste vodili skoraj ducat znamk pri nas?
Pravijo, da bo eno oko bolj gledalo na Peugeot in Citroën, saj je to tisto, s čimer smo vrsto let poslovali in živeli. Zdaj bo treba narediti korak naprej. S tem sem se sprijaznil in s tem nimam težav - več znamk, več ljudi, večja odgovornost, bom pa pozoren, da bosta Citroën in Peugeot enako kakovostno rasla naprej.

Na izbiro boste imeli veliko večji vozni park. Boste kot direktor vozili avtomobile vseh znamk?
Tako kot do zdaj bom preizkušal in vozil vozila vseh znamk.

Korona je močno zarezala v avtomobilsko poslovanje. Načrti, sprejeti lani, so se porušili kot hišica iz kart. Kako se vi spominjate trenutkov, ko se je vse začelo zapirati?
Osebno sem menil, da bo karantena trajala največ tri tedne. Zato neke posebne panike ni bilo. Vemo, kje smo v petek, 13. marca bili in smo menili, da bomo počakali do konca meseca. Spet smo prodajne salone odprli maja, ko so se že kazali pozitivni znaki, ki jih je junij le še potrdil in je bil zelo uspešen mesec, kar zadeva prodajo vozil za naše znamke. Sem optimist in računam, da se bo trg (po mesecih) popravil na lanske številke. V primeru, da ne bo ponovitve zapiranja. Verjamem, da zdaj znamo že obvladati tudi delo v primeru ponovnih omejitev, na primer, kako delati od doma, predati vozila, kako se da avto servisirati kljub koroni. Imamo pravila. Tudi, če se bo situacija ponovila, padec bo, vendar pa ne verjamem, da takšen, kot je bil marca ali aprila.

Kako velik bo slovenski trg v letu 2020?
Menim, da se bo številka vrtela pri okoli 45 tisoč registracij novih vozil.

Kaj osebno vas bo zadovoljilo pri znamkah Peugeot in Citroën?
Trenutno obe znamki dosegata zastavljene tržne deleže, Peugeot jih celo presega.

Bo korona kriza kaj pospešila internetno prodajo vozil o kateri se je v zadnjih mesecih veliko govorilo? Torej naročilo preko interneta in dostava na domače dvorišče?
Jaz mislim, da ne. Slovenski kupec še ni tam, da bi na ta način izpeljali nakup. Nekoč to bo. Mogoče je določen odstotek ljudi, ki bi to želeli in tudi to ponujamo. V večini pa smo bolj za klasične nakupe: prihod v salon, posvet, financiranje, staro za novo … Spremembe se ne bodo zgodile čez noč.

Glede na statistiko, ki jo pripravlja JATO Dynamics je bil padec registracij novih vozil v Sloveniji med najmanjšimi v EU med korona krizo. Čemu to pripisujete?
Pri nas je trg zelo dobro razvit na področju prodaje fizičnim osebam. Trg je nerazvit na področju nelastniških najemov avtomobilov. Še vedno gledamo, da smo navedeni kot lastniki avtomobila.

Je bilo veliko odpovedi naročil v času epidemije?
Zelo malo.

Po drugi strani smo bili in smo še priča poplavi nekih prodajnih akcij, popustov, čiščenja zalog vozil. Je to prava strategija, da se znebiš vozil iz zaloge? Kakšna je bila vaša taktika?
To ni prava pot. Zaloge je treba obvladovati. Drugače prej ali slej pride do prevelike zaloge. Ne verjamem, da to vodi v zdrav posel. Pri nas imamo maksimum zaloge za mesec in pol. S tem zagotavljamo najboljšo možno dobičkonosnost in najboljšo možno ponudbo za končnega kupca.

Koliko vozil imate še na zalogi?
Tam okoli 700 vozil na znamko kar pomeni mesec in pol zaloge.

Tržni delež elektrificiranih vozil ostaja majhen v Sloveniji. Je čas, da strategijo prodaje v večji meri prilagodite 100 odstotno električnim vozilom in priključnim hibridom?
Zanimanje za ta vozila je. Razvoj bo, ponudba bo. Na žalost so tovrstna vozila še vedno odvisna od subvencij. Ta trenutek nam ne gre v korist, da so bile subvencije zmanjšane. Mi smo pripravljeni. Servisi so pripravljeni. Vstopamo v drugi paket elektrifikacije, to pomeni, da bodo servisi imeli orodja in znanje, da menjajo tudi baterije. Vsi morajo razumeti kakšen je pomen, ne le proizvajalec in kupec, tudi država, ki načrtuje infrastrukturo za ta vozila.

Pri Peugeotu je fokus, da isti model ponudijo z bencinskim, dizelskim in električnim motorjem. Poudarili so, da so kapacitete tovarne tolikšne, da bi bilo lahko 30 odstotkov vseh proizvedenih vozil na elektriko, računajo pa, da bo vsak peti električni. Kdaj bi lahko bil delež električnih vozil znotraj posameznega modela, kot sta 208 in 2008, pri nas 20-odstoten?
Ne še tako kmalu. V petih letih pa bi bilo lahko to že možno. Letos bomo prodali okoli 100 povsem električnih avtomobilov in prav toliko priključnih hibridov.

Velik posel v Sloveniji so tudi rabljena vozila. Nemčija je spustila DDV iz 19 na 16 odstotkov, kar velja tudi za rabljena vozila. Kako se bo to odražalo pri prodaji vozil nas slovenskem trgu, tako na področju prodaje novih kot rabljenih vozil?
Slovenski trg rabljenih vozil je dobro razvit. Ponudba je velika, tudi glede uvoza iz drugih držav. Posebnega vpliva znižanje DDV v Nemčiji ne bo, saj kupci veliko gledajo na kakovost izdelka, njegovo zgodovino. Mi rabljenih avtomobilov ne uvažamo. Osredotočeni smo na nove avtomobile. Kako bo v prihodnje, ne vem, morda bomo poskusili tudi na tem trgu. Osebno menim, da mora biti prodaja novih in rabljenih vozil ločena in s tem tudi prodajne ekipe. Drugače prihaja do kanibalizma. Tega si mi ne želimo.

Država že močno zamuja pri sprejemanju novega zakona o Davku na motorna vozila. Zdajšnji zakon je še vezan na stari cikel merjenja emisij NEDC in ne WLTP. Kaj se bo zgodilo, če spremembe ne bodo potrjene do konca leta?
Moje mnenje je, da se bodo jeseni stvari uredile in, da bo na mizi odziv države, tudi na pripombe, ki smo jih podali pri Sekciji za osebna motorna vozila. Sem optimist.

Kaj bo, če bo država zamudila s spremembami in se bo davek zaračunaval glede na NEDC cikel merjenja izpustov?
V tem primeru se bodo vozila podražila. Verjamem pa, da se to ne bo zgodilo.

Predvsem Nemci, pa tudi drugi, so Evropsko komisijo pozvali, da bi se subvencionirala tudi nova bencinska in dizelska vozila, ki zadovoljujejo najnovejše emisijske standarde.
Mi smo seveda za. Tudi pri Sekciji za motorna vozila so dali predlog državi, da ga podpre. Zakaj subvencija? Subvencija ni zato, ker bi nekdo želel izsiljevati, da država da denar. V avtomobilski verigi je veliko podjetij in zaposlenih, od proizvajalcev, do tistih, ki proizvajajo nadomestne dele, do tistih, ki izdelujejo dele za prvo vgradnjo, prodajalcev, trgovcev, serviserjev, končnih kupcev. Če bi se tej verigi pomagalo, bi bil učinek za vse. Sploh v Sloveniji, ki je zelo odvisna od avtomobilske industrije.

Za konec. Je izziv in cilj postati največji uvoznik vozil v Sloveniji?
Naš cilj je postati najboljši.

 
Komentarjev 2
  • Avatar Zelliolla
    Zelliolla 01:51 13.julij 2020.

    Dobrodošli v najboljšem erotičnem klubu -- www.XXdate.pw

  • stilist 18:48 12.julij 2020.

    Samo nakladanje... Da bi pa software za display naredili v slovenščini, pa niso sposobni.