Na trgu električnih avtomobilov se po ukinitvi subvencij še vedno pojavljajo oglasi, v katerih je cena vozila prikazana po odbitku državne subvencije. Za potrošnika je takšna cena na prvi pogled privlačna, vendar tudi zavajajoča. Kupci namreč subvencije za nakup električnega avtomobila zaradi porabe razpoložljivih sredstev ne morejo več dobiti.
Na problem smo opozorili Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS), ki je pojasnil, da subvencije pri oglaševanju cene vozila ni dovoljeno avtomatično odštevati. "Glede na to, da je Borzen 12. avgusta 2026 objavil obvestilo, da so informativna zaprošena sredstva na javnem pozivu JP SUB-EV26 tako pri fizičnih kot pravnih osebah že presegla razpoložljiva sredstva in da obstaja možnost, da zadnjim oddanim vlogam zaradi porabe sredstev ne bo mogoče ugoditi, pa morajo biti podjetja pri podajanju morebitnih informacij v zvezi s to subvencijo sedaj še bolj previdna," so na TIRS pojasnili za naš medij.
Trgovci oglase že popravljajo, a ne vsi
Stanje na trgu se je medtem že začelo spreminjati. Ob pregledu oglasov na portalu avto.net smo ugotovili, da je večina trgovcev v zadnjih dneh svoje oglase že prilagodila in iz njih odstranila cene, pri katerih je bila državna subvencija avtomatično odšteta.
Slika je tako teden dni po objavi, da je razpoložljivih sredstev za subvencije zmanjkalo, bistveno drugačna kot dva dni po objavi. Takrat je bilo na omenjenem oglasniku še mogoče najti precejšnje število oglasov, v katerih je bila cena prikazana s subvencijo. Danes je takšnih oglasov občutno manj, a nanje še vedno lahko naletimo. Med trgovci se torej še vedno najdejo tudi takšni, ki cene niso ustrezno popravili. Ti tvegajo astronomsko globo.
Ob slovenskih cestah je še vedno mogoče opaziti tudi jumbo plakate, na katerih trgovci oglašujejo električne avtomobile po cenah, ki vključujejo oziroma upoštevajo državno subvencijo. Oglasi so bili seveda postavljeni še v času, ko so bile subvencije na voljo, a glede na usodo državne pomoči za električna vozila, bi morali oglaševalci te plakate čim prej odstraniti.
Vse to kaže, da se je oglaševanje prodajalcev sicer v veliki meri že prilagodilo novim razmeram, vendar težava ni povsem izginila. Za potrošnika ostaja bistveno vprašanje enako: ali je cena, ki jo vidi v oglasu, cena, po kateri lahko vozilo dejansko kupi.
Borzen je 12. avgusta letos objavil obvestilo, da so informativno zaprošena sredstva na javnem pozivu JP SUB-EV26 pri fizičnih in pravnih osebah že presegla razpoložljiva sredstva.
Po opozorilu Borzena zato obstaja možnost, da zadnjim oddanim vlogam zaradi porabe sredstev ne bo mogoče ugoditi. Kljub temu se lahko kupec ob ogledu oglasa še vedno sreča s ceno, ki je že znižana za znesek subvencije. V praksi to pomeni, da je cena na oglasu lahko bistveno nižja od zneska, ki ga mora kupec dejansko plačati trgovcu.
TIRS: To najverjetneje predstavlja nepošteno poslovno prakso
Prav tu nastopi vprašanje varstva potrošnikov. TIRS je v odgovoru za Žurnal24 pojasnil, da oglaševanje električnega vozila po ceni, od katere je že odšteta subvencija, najverjetneje predstavlja nepošteno poslovno prakso, ki jo Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) prepoveduje.
Kaj pomeni "najverjetneje"? Inšpektorat ne more vnaprej odločiti, da je vsak posamezen oglas nezakonit. V konkretnem inšpekcijskem postopku mora preveriti vse okoliščine posameznega primera in šele nato podati odločitev. Toda osnovno pravilo je jasno: trgovec ne sme ustvarjati vtisa, da je vozilo mogoče kupiti po ceni, ki je v resnici ni mogoče doseči.
Če je cena znižana za subvencijo, ki je kupec ne more oziroma je zelo verjetno ne bo mogel dobiti, je takšen prikaz lahko problematičen z vidika nepoštene poslovne prakse.
Kdaj lahko oglas zavede potrošnika?
Pri takšnih oglasih gre za vprašanje, kakšen vtis dobi povprečni potrošnik. Če je na primer električni avtomobil oglaševan za 24.990 evrov, pri čemer je v drobnem tisku navedeno, da cena vključuje 7.200 evrov državne subvencije, mora kupec v resnici za vozilo najprej odšteti bistveno več. Če subvencije zaradi porabe sredstev ne more več dobiti, oglaševana cena zanj sploh ni dosegljiva.
Takšna predstavitev lahko vpliva na njegovo odločitev, da klikne na oglas, obišče prodajalca ali začne postopek nakupa. Če bi poznal dejansko ceno, bi se morda odločil drugače. Prav takšno vplivanje na odločitev potrošnika je eden ključnih vidikov presoje nepoštene poslovne prakse.
Inšpektorat bo nadzor izvajal tudi v prihodnje
"TIRS posebne evidence za to področje ne vodi, zato nima podatkov o številu prijav ali kršitev, ki bi bile posebej povezane z oglaševanjem cen električnih vozil in subvencijami," so odgovorili za Žurnal24.
To pomeni, da tudi ni mogoče navesti, koliko trgovcev je bilo v preteklosti zaradi takšne prakse že obravnavanih. Inšpektorat pa je potrdil, da so tovrstne prakse predmet inšpekcijskih postopkov in da se bo nadzor na tem področju izvajal tudi v prihodnje.
Če inšpektor ugotovi, da podjetje uporablja nepošteno poslovno prakso, ki bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov, ali jo namerava uporabiti, lahko z odločbo uporabo takšne prakse prepove – ne glede na obliko krivde podjetja, so še pojasnili za Žurnal24.
Poleg prepovedi lahko sledi tudi prekrškovni postopek. Za pravno osebo, samostojnega podjetnika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, je za uporabo nepoštene poslovne prakse predpisana globa od 5.000 do 50.000 evrov. Za odgovorno osebo je predpisana globa od 1.500 do 5.000 evrov,
dezurni@styria-media.si
