Avto
4425 ogledov

Računalnik lahko sprejme boljšo odločitev kot človek

PRIMA test C-suv PRIMA
Asistenčni sistemi tlakujejo pot do samodejne vožnje, za katero napovedujejo nič mrtvih in nič težje poškodovanih. Nesrečo znajo že danes preprečiti nekateri sistemi, ki jih najdete v modelih vozil znamke Kia.

Tehnični inštruktor pri podjetju KMAG Roland Stepan je pojasnil delovanje asistenčnih sistemov, ki jih ponujajo vozila znamke Kia. Slednji v določenih situacijah pomagajo izboljševati udobje vožnje, znajo pa tudi že preprečiti prometno nesrečo v primeru nepozornega voznika ali pešca oziroma kolesarja.

Med vozniki se krešejo mnenja, so sistemi za pomoč voznikom razvada, ali bi jih morali nujno serijsko vgraditi v vsa vozila? Kakšno je vaše mnenje?
To je predvsem odvisno od voznika - kakšne so njegove dejanske potrebe in sposobnosti upravljanja z asistenčnimi sistemi (kakšen "geek" je). Nekomu je že tempomat odveč, nekdo pa hoče imeti popolnoma avtonomno vozilo. Nekateri asistenčni sistemi lahko dajo vozniku občutek, da lahko asistenca prevzame voznikovo odgovornost in da zato lahko svojo pozornost posveti drugim rečem namesto vožnji. To seveda ne drži, saj je voznik (za zdaj) vedno odgovoren.

Vzemimo npr. najbolj razširjen stabilnostni sistem ESC (ki je že leta del serijske in obvezne opreme v EU). V kolikšni meri ta asistenca "pomaga" običajnemu in strpnemu vozniku pri običajni vožnji, ki se drži prometnih predpisov? Verjetno bo velika večina voznikov odgovorilo z "nikoli" ali pa zelo malo.

Kia stonic | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Zakaj je torej ta asistenca celo zakonsko obvezna? Zato ker lahko tudi pri običajni vožnji nastanejo kritične situacije, npr. ko otrok nenadoma steče čez cesto. Zbrani voznik lahko s sodobnim vozilom takšno situacijo reši z manevrom zaviranja in izogibanja ali pa vsaj omili posledice nesreče. Če se to zgodi vozniku sodobnega vozila, je zagotovo srečen, da ima vozilo sistem kot so ABS, ESC, HBA, FCA ...

Podobno lahko obravnavamo vse asistenčne sisteme. Nekateri so bolj primerni za mestno vožnjo do določene hitrosti, nekateri pa so uporabni na avtocesti, pri večjih hitrostih. Menim, da je uporabnost nekega asistenčnega sistema odvisna od voznih navad, zato oceno ali je in koliko kakšen sistem koristen, prepuščam vozniku.

Kia stonic | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Ali Kia sama razvija asistenčne sistem skupaj s Hyundaijem? V čem se razlikujejo od ostalih znamk?
Podobno kot imajo drugi avtomobilski koncerni imata tudi Kia in Hyundai skupen razvoj. To ni nič neobičajnega v avtomobilski industriji, ravno obratno, gre prej za pravilo kot izjemo. Dejstvo je, da so naložbe in stroški največji ravno na področju raziskav in razvoja, zato tovrstne združitve uporabljajo vsi (veliki) proizvajalci. Združitve lahko segajo v okvirje koncerna in združujejo popolnoma neodvisne znamke. Vse s ciljem zmanjšanja stroškov. Kljub temu je samostojni razvoj nujen, saj le tako lahko znamka ohranja nivo tehničnega napredka, ki ga narekuje trg.

Vsak asistenčni sistem je prilagojen - parametriran na posamezno vozilo (zaradi razlik v dimenzijah, masi, opremi, podvozju, zavornem sistemu), glede na razred vozila pa tudi po zmogljivosti in dodatnih funkcijah. Ravno na področju asistenčnih sistemov je razvoj najbolj opazen. Tudi pri Kii. Danes lahko naročite Kio srednjega razreda, ki ima vse asistenčne sisteme, ki so trenutno na trgu. Njihovo delovanje se v osnovi ne razlikuje od drugih znamk. Obstajajo razlike v občutljivosti, natančnosti, pragu sprožitve, dodatnih možnosti ipd., vendar v osnovi morajo zagotavljati enako stopnjo varnosti, ki jo določijo v razvoju predvsem s programsko opremo, prilagojeno za neko vozilo, po trenutno veljavnih varnostnih smernicah.

Kia stonic | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Katere nove asistenčne sisteme si bomo lahko v Kiah omislili v naslednjih dveh do treh letih?
V prihodnosti lahko pričakujemo razmah različnih asistenčnih sistemov, ki jim je vsem skupna ena stvar: povečati varnost in olajšati vozniku upravljanje z vozilom. Ključno pa se mi zdi sledeče: kdo bo naučil voznike vse te sisteme upravljati? Trenutno bi pri Kii napovedal izboljšavo obstoječih asistenc na višjo stopnjo, z večjo natančnostjo in razširjenimi funkcijami delovanja. V dveh do treh letih lahko tako pričakujemo izboljšavo obstoječih asistenčnih sistemov in uvedbo sistemov v vse razrede vozil (tudi v razred najmanjših vozil). Po moji oceni bo največji razmah na s spletom povezanih funkcijah, ki bodo vozniku in potnikom omogočile večjo povezljivost z raznimi aplikacijami, svetovnim spletom in funkcijami za upravljanje z vozilom (spremljanje voznih parametrov, obveščanje o stanju vozila, udobnostne funkcije - ogrevanje in hlajenje, varnostne funkcije, ipd.)

Kako daleč smo še od popolnoma avtonomne vožnje pri Kiah?
Tehnologija že sedaj omogoča popolnoma avtonomno vožnjo vozil Kia, vendar je treba rešiti mnogo vprašanj, od katerih se mi zdi moralno vprašanje najtežje: kako bo odločilo avtonomno vozilo v kritičnih situacijah, ko ni dobre rešitve? Do kolikšne mere lahko avtonomno vozilo prevzame odgovornost? Kdo bo kriv – voznik, proizvajalec avtomobilov, zavarovalnica? Zagotovo se bo avtonomni vožnji morala prilagoditi (in razviti) tudi zakonodaja.

Kia Stonic | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Menite, da računalnik v avtomobilu sprejema boljše odločitve kot človek? Zakaj?
Krmilniki lahko sprejemajo boljše odločitve glede fizikalnih omejitev. Nekoč mi je izkušeni testni voznik terenskih vozil dejal, da ga ni voznika, ki bi lahko tako varno in učinkovito spustil vozilo po klancu navzdol v težavnem terenu (šlo je za terensko vozilo 4x4 z asistenco za spuščanje vozila po klancu navzdol). Podobno, menim, velja za vse zavorne asistence - razen ABS na snegu, pa še to sodobni ESC krmilniki znajo ugotoviti in dovolijo večji čas blokade koles med zaviranjem in tako skrajšajo zavorno pot. Ne morejo pa krmilniki nadomestiti pozornosti voznika in njegovo moči predvidevanja, kar štejem kot najmočnejši adut za varnost v cestnem prometu. Ne vidim, kdaj bi lahko razvoj umetne inteligence uspel nadomestil tovrstne človeške lastnosti.

Za zdaj si predstavljam popolnoma avtonomno vozilo le z možnostjo, da voznik lahko kadarkoli prevzame popoln nadzor nad vozilom. Vse drugo se mi zdi še znanstvena fantastika, čeprav vem, da že dolgo obstajajo popolnoma "brezpilotna" vozila, npr. za prevoz delavcev na delo, ali med terminali na letališču.

Kia stonic | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Razlaga asistenčnih sistemov

Asistenčni sistem za opozarjanje na mrtvi kot

Pri Kii se ta sistem imenuje BCW - Blind Spot Colission Warning (prej BSW - Blind Spot Warning). Združuje tri funkcije:
- BSD (Blind Spot Detection): opozarja na bližajoča se vozila od zadaj v območju LCA
- LCA (Lane Change Assist): opozarjanje na nevarnost pri menjavi voznega pasu
- RCTA (Rear Cross Traffic Alert): opozarja na prečni promet v območju BSD pri vzvratni vožnji.

Sistem deluje s pomočjo dveh radarjev z dosegom okoli. 70 metrov (pri 24 GHz), nameščenih zadaj levo in desno, ki zaznavata objekte, ki se približujejo (ali pa so v območju) našega vozila. Osnovni namen je zaznavanje vozil v mrtvem kotu stranskih ogledal in obveščanje voznika o prisotnosti vozil v mrtvem kotu. Na ta način se je možno izogniti bočnemu trku pri neprevidni menjavi pasov na večpasovnih cestah. Tovrstne nesreče nastanejo zaradi nezbranosti voznika, ki se ni prepričal o varni menjavi pasu. Sistem mora biti aktiviran v VIS (voznikov informacijski sistem) in deluje nad 30 km/h. Omejitev sistema je še radij ovinka, ki ne sme biti manjši od približno 125 metrov, tuneli, stene ob cesti... Opozorilo na nevarnost je zvočno in vizualno. Sistem komunicira z ostalimi komponentami na vozilu, ki sodelujejo pri tem asistenčnem sistemu: signal smerokaza, kot zasuka volana, hitrost..

Kot vsi asistenčni sistemi ima tudi ta določene omejitve: npr. radij ovinka ne sme biti manjši od približno 125 metrov in npr. priklop prikolice, ko je potrebno sistem zaradi izklopiti.

Kia optima SW | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Lane Assist (LA)
Je sistem, ki združuje dve funkciji:
- opozarjanje na približevanje črti cestišča (LDWS)
- ohranjanje vozila v smeri na voznem pasu (LKAS)

LA deluje s pomočjo multifunkcijske barvne kamere, nameščene na sprednjem steklu, ki spremlja črte cestišča. Cilj sistema je v prvi fazi z zvočnim in vizualnim opozorilom opozoriti voznika na neželeno prehajanje črtnih oznak cestišča, nato pa v drugi fazi z aktivnim posegom v premikanje volanskega obroča zagotoviti pravilno lego vozila na voznem pasu. Namen sistema je zmanjšati število nesreč zaradi vožnje po nepravilni strani cestišča oz. izven cestišča. Tovrstne nesreče nastanejo zaradi nezbranosti in utrujenosti voznika - kratka nezbranost ali zgolj sekundni spanec sta pogosta vzroka za prometne nesreče.

Kamera spremlja črte in relativni položaj vozila na cestišču. V primeru da se vozilo približa eni od črt, se najprej aktivirata vizualno in zvočno opozorilo, nato pa sistem aktivno poseže v delovanje volana tako, da varno obrne vozilo nazaj proti sredini vozišča. Tako sistem ohrani smer vožnje in prepreči nalet. Sistem ima med delovanjem lahko nekatere omejitve:
- hitrost vozila
- radij ovinka
- širina pasu
- vremenski vplivi (megla, dež ipd.)
- roke na volanu
- vidljivost
- ...

Kia stonic | Avtor: Kia Kia

Smart Parking Assist System - SPAS
Je pametna pomoč pri parkiranju, tako bočnem kot vzvratnem. Zelo uporabno pri parkiranju v parkirni gneči. Druga generacija SPAS zmore večstopenjski manever (volan - naprej, nazaj) in tako za parkiranje potrebuje le dolžino vozila + manj kot 1m. Sistem celo poravna vozilo z ostalimi vozili pri bočnem parkiranju. Namesto bočnega lahko izvedete samodejno vzvratno parkiranje, ki zagotovi optimalno oddaljenost od sosednjih vozil. Sistem deluje s pomočjo 12 (6+6) PDS - ultrazvočnih senzorjev s 48 kHz, od katerih so najbolj pomembni tisti na vogalih vozila.

Med postopkom parkiranja vključimo sistem SPAS in ko sistem med iskanjem prostega mesta najde dovolj veliko parkirno luknjo sledimo navodilom v VIS. Za delovanje tega sistema je ključna komunikacija večjega števila komponent: parkirni senzorji, hitrost vozila, kot zasuka volana, položaj prestavne ročice.