Avto
26 ogledov

S-max pridobil tam, kjer je (z)manjkalo

1/38
Žurnal24 main
S-max, bolj športen od obeh fordovih velikih enoprostorcev, je zahvaljujoč kromirani obrobi bočnih stekel pridobil na eleganci, na cesti pa je zaradi serijskih LED diod bolj viden.

Pomembnih novosti je bila deležna tudi notranjost, predvsem ko je govora o materialih, pod motornim pokrovom pa se vrsti bolj zmogljivi in uglajen 120-kilovatni dvolitrski dizel. Vse to pa cene v primerjavi s predhodnikovo ni pretirano zvišalo.

Eleganca in športnost sta si podali roke
Pri obliki se oblikovalci niso pretirano oddaljevali od predhodnika, ampak roko na srce to niti ni bilo potrebno. Prej nasprotno, oddaljevanje bi lahko celo škodilo. Je pa S-max dobil zelo všečne, uporabne in za druge udeležence v prometu impozantne LED diode, enaka tehnika pa krasi tudi zadnja svetila, ki spominjajo na tista pri večjih audijih. Na boku so najbolj opazen novi element kromirane obrobe stranskih stekel, enak motiv najdemo še na zadku v obliki letve nad registrsko tablico. Veliko manj opazne pa so nova podoba platišč, ki so v testnem primeru merila zadostnih 17 palcev. Prtljažna vrata se zajedajo globoko v odbijač, kar je dobro za samo nalaganje, so pa veliko pretežka, nad čemer znajo nergati pripadnice nežnejšega spola. Električnega pomika pa proizvajalec ne ponuja.  

Glede prilagodljivosti še vedno (zgolj) povprečen
Notranjost je prav tako kot zunanjost pridobila na eleganci, razred boljši pa so tudi materiali, na sredini v obliki izdatne količine imitacije klavirske črnine, obrobljene s ščetkanim aluminijem. Vseh pomanjkljivosti pa kljub vsemu le niso uspeli odpraviti. Slednje velja za še vedno pretanek pokrov predala za rokavice, ki deluje preveč ceneno. Nerazumljivo je tudi, zakaj je novinec izgubil predal na vrhu sredinske konzole, pa čeprav ta že prej ni blestel po funkcionalnosti.

Glede prilagodljivosti imajo potniki v drugi vrsti na hrbtnem delu prednjih sedežev vgrajeni poklopljivi mizici, ne pa tudi predalov v tleh, kot je to v navadi pri konkurenci. Glede prilagodljivosti tako S-max malenkostno zaostaja, tega pa ne izniči niti enostavno premikanje posamičnih sedežev, ki jih je iz vozila moč tudi dokaj enostavno odstraniti. Prtljažnik v izmeri 854 litrov je bogat, nalagalna površina pa ravna in pravilne oblike, podiranje sedežev v drugi vrsti pa prinese prostora za več kot dva kubika, kar je prav tako dober rezultat.

Glede opreme je S-max več kot dostojno založen, saj že v osnovi ponuja dvoobmočno klimo z zračniki tudi v drugi v vrsti, serijskim ESP in zmogljivim avdiosistemom. Na testu se nismo uspeli zediniti le z USB priključkom, ki ni želel predvajati naših datotek. Testni avtomobil je imel dodan tudi sistem za zaznavo vozil v mrtvem kotu, ki sicer dobro deluje, le opozorilnik v stranskih ogledalih bi lahko bil večji. Parkirna pomagala še vedno delujejo nekoliko "živčno“, novost pa predstavljajo notranje (tudi bralne) luči v LED tehniki, ki dobro svetijo, le njihove nekoliko samosvoje postavitve se je treba navaditi. Še vedno samosvoja sta merilnika converse, katerega delovanje je še vedno nekoliko zapleteno, in ogrevano vetrobransko steklo, ki pogleda naprej ne omejuje, pride pa še kako prav v zimskem času.

(Sedaj) dovolj zmogljiv dvolitrski dizel
Pod motornim pokrovom se je vrtel konkretno prenovljen dvolitrski dizel, ki sedaj v močnejši različici zmore 120 namesto 103 kilovatov, kar se pri 4,8 metra dolžine še kako pozna. Moč doseže tudi pri nekoliko nižjih vrtljajih, 340 NM pa brez funkcije overboost. Dodatna konjenica ga je naredila tudi bolj poskočnega, saj je pospešek do stotice sedaj dobre pol sekunde krajši, največja hitrost pa sedaj presega mejo 200 km/h. Bolj kot to pa je pomembno, da motor deluje bolj uglajeno, saj je pospeševanje zvezno, ob polni založenosti pa je moči dovolj tudi za avtocestna prehitevanja.

Volanski obroč in podvozje sta še vedno pripadnika športnosti in zagotavljata suvereno in v tem segmentu eno najboljših leg na cesti. S-max je zelo natančno vodljiv in užitek za voziti tudi na slabši vozni podlagi, menjalnik pa celoto lepo dopolnjuje. Le glede porabe ni tolikšen varčnež, kot bi pričakovali, je pa res da tolikšna masa terja svoj davek. Na testu smo tako namerili porabo nekaj čez osem litrov, na avtocesti presegli mejo devetih, a nikoli dosegli porabo desetih litrov plinskega olja.

Cenovno je prav tako smiselno umeščen, čeprav ni več najcenejši. Ima pa za nakup povsem dovolj adutov, ne nazadnje pa so bili prodajni uspehi že pred prenovo takšni, da se za njegov tržni uspeh ni za bati. Sedaj pa bi morali biti vsaj podobni.

Ford S-max 2.0 TDCi 120kW DPF titanium
Motor: 2.993 cm3
Vrsta: štirivaljni vrstni dizelski
Moč: 120 kW (163 KM)/pri 3.750 vrtljajih na minuto
Navor: 340 Nm/ med 2.000 in 3.250 vrtljaji na minuto
Poraba: 8,1 litra/100 km, 152 gramov CO2
Zmogljivosti: 204 km/h, 9,5 sekunde od 0-100 km/h
Mere (DxŠxV) (v mm): 4.801x1.884x 1.620, medosna razdalja 2.850, prtljažnik (v litrih): 854-2100
Cena: 30.490 EUR

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.