Avto
51 ogledov

Samodejna vožnja: Zakon še iz časov konjskih kočij

Toyota auris Gregor Prebil
Število prometnih nesreč lahko z modernimi aktivnimi elektronskimi pomagali zmanjšamo blizu števila nič le z množično uporabo v vozilih. To pomeni, da morajo biti varnostni sistemi cenovno dostopni voznikom. Tako meni Tjark Kreuzinger, vodja Toyotinih raziskovalcev za tehnične rešitve.

Z Tjarkom Kreuzingerjem smo se pogovarjali v Bruslju, kjer je zaposlen že 13 let. Preden je začel delati v Toyotinem evropskem sedežu v Bruslju, je bil njegov delodajalec Euro NCAP. Prav pri neodvisni evropski organizaciji s sedežem v Bruslju so avtomobilske proizvajalce z vse strožjimi kriteriji prisilili, da so se posvetili aktivni varnosti.

Kreuzinger  pravi, da se še vedno tri četrtine vseh nesreč zgodi zaradi nepozornosti voznikov in poznih reakcij v kritičnih situacijah. Prav zato v modernih asistenčnih pripomočkih za aktivno varnost vidi v prihodnosti manj prometnih nesreč. Nemec pravi, da je lahko tehnologija uspešna le, če je vgrajena v veliko število avtomobilov in jo vozniki dejansko uporabljajo. Število prometnih nesreč se bo po mnenju strokovnjaka zaradi vgradnje novih aktivnih sistemov približalo ničli. Limiti in pomisleki pri tehnologijah vedno bodo, a to ne sme biti ovira za razvoj in vgradnjo sistemov v vozila.

Toyota je s prenovo aurisa, ki smo ga preizkusili na prvi vožnji, ponudila paket aktivnih pomagal z imenom TSS (Toyota safety system), ki združuje sistem za opozarjanje na nevarnost trčenja in samodejno zavirnaje pri nizkih hitrostih, sistem samodejnega preklapljanja med dolgimi in kratkimi žarometi, sistem prepoznavanja prometnih znakov in sistem, ki opozarja na nenamerno zapuščanje voznega pasu.

Kako dodatni asistenčni sistemi vplivajo na skupno maso vozila?
Toyotin paket asistenčnih sistemov TSS (Toyota safety system) minimalno. Kamera in laser sta zapakirana v eno enoto, ki je z notranje strani vgrajena na vetrobransko steklo. Skupna teža sistema je 200 gramov.

Nisem opazil sistema za zaznavanje vozil v mrtvem kotu, ki ga konkurenti ponujajo že dolgo. Zakaj se niste odločili zanj?
Za to bi potrebovali še radar, ki bi zaznaval vozila zadaj. To bi zahtevalo dodaten razvoj in stroške, z varnostnega stališča pa prinaša premalo prednosti, da bi bil cenovno opravičljiv. Zaenkrat se zanj nismo odločili. Za nas je bila prioriteta varnost in cena paketa,. Če so sistemi predragi, jih vozniki žal prepogosto spregledajo. Mi želimo paket ponuditi tudi v nižjih segmentih. Še letos ga bosta imela tudi aygo in yaris..

Zakaj ni na voljo radarskega tempomata?
TSS, ki ga uvajamo v nižjih razredih, deluje v kombinaciji radarja manjšega dosega in kamere, v višjih segmentih pa bomo ponudili tudi aktivni radarski tempomat. Naš cilj je bil, da bodo sistemi, ki so v pomoč vozniku, dostopni najširši množici kupcev.

Aktivni asistenčni sistemi so postali stalnica v C segmentu vozil. Kje je Toyotina prednost v primerjavi s primerljivimi sistemi, ki jih ponuja konkurenca?
Sposobnosti našega sistema so zelo primerljive dražjim sistemom na trgu. Tako po točnosti delovanja, kot pri različnih hitrostih delovanja. Sistem zaznava vozila pred seboj do hitrosti 80 km/h. Deluje pri hitrostih, ki so višje, kot so omejitve v mestih, zato je zelo uporaben tudi pri izven mestni vožnji.

Trdite, da se zmore avtomobil, če prepozna nevarnost trčenja, samodejno zavirati in popolnoma ustaviti vozilo pri hitrostih do 30 km/h.
To zagotavljamo, kar pa ne pomeni, da se v optimalnih pogojih ne zaustavi tudi pri nekoliko višji hitrosti.

Kako aktivna je Toyota na področju samodejne vožnje. Številni avtopilote napovedujejo v serijski obliki do leta 2020.
Že sedaj delamo na določenih projektih. Na Japonskem testiramo z manjšo floto vozil. Že letos bomo imeli na Japonskem modele, ki bodo opremljeni s funkcijo komuniciranja med vozili. To je korak do samodejne vožnje. To pomeni, da bo imel avtomobil vgrajeno stikalo, ki ga bo voznik pritisnil, avto pa bo vozil sam. Mislim, in to je tudi mnenje Toyote, da bo potrebnih še kar nekaj let, preden bo tak sistem uporaben v realnem prometu.

Se vam ne mudi, da bi bili prvi s tem sistemom, ampak boste počakali, kako se bodo kupci odzvali pri konkurenčnih znamkah?
Trenutno še ne vidimo smisla v tem. S stališča varnosti bi raje uporabili napredne senzorje in sisteme, ki bi zaznavali okolico. Spoštujemo tehnologijo, ki bo izboljšala varnost na cesti. Če bo kupec želel imeti avtopilota, je pošteno, da ga bo dobil. Bo pa samodejna vožnja na voljo slej ko prej.

Torej lahko pričakujemo vmesne stopnje, polavtomatske sisteme?
Obstajajo tri faze samodejne vožnje. Prva so delno avtomatizirani sistemi, kot sta radarski aktivni tempomat in sistem za opozarjanje na nenamerno prečkanje voznega pasu. Drugi korak je, kot recimo pri našem lexusu LS, da sistem za 15 sekund prevzame nadzor nad vozilom avtocesti, potem pa se izklopi in voznika opozori, da mora prevzeti nadzor. Tretji korak je kritičen in se ga trenutno nihče ne upa narediti. To pomeni, da voznik pritisne stikalo za avtopilota za nedoločen čas delovanja na avtocesti, oziroma v prometu, samodejno menjava vozne pasove … Mislim, da pred letom 2020 tega ne bomo videli v vozilih.

Kaj pa samodejno parkiranje brez voznika v vozilu?
Pri tem ne vidim težav. Izdelava takega sistema ni težavna. Tehnologija je že na voljo, vprašanje je le, kdo od premium proizvajalcev vozil jo bo ponudil prvi.

Kdo so vaši dobavitelji asistenčnih sistemov?
Nimamo samo enega dobavitelja. Denso je naš tradicionalni dobavitelj . V Evropi imamo veliko lokalnih dobaviteljev, kot je Bosch.

Ali sistem samodejne vožnje razvijate skupaj s katerimi drugimi proizvajalci vozil?
Dunajska konvencija iz leta 1950 ne dovoljuje samodejne vožnje. Toda ta zakon je nastal takrat, ko smo imeli na cestah še konjske kočije. Potrebno je najti rešitve, zato je treba na tem področju sodelovati tako s proizvajalci vozil, kot zavarovalnicami, vladami.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.