Svoje čase sem bila vegetarijanka in precej časa tudi veganka, ampak nikoli tista "težakinja", ki bi ljudem med jedjo moralizirala o pravicah živali. Nekoč sem se ob pogledu na svoje superge zamislila ... "Hm, v želodcu ne sme biti, a na nogi pa je lahko?" Težko je biti pameten, bi rekel moj "stari". A vseeno, včasih je dobro pretehtati, čemu služijo neke spremembe, odločitve o načinu življenja. Modnemu trendu (pa to je velikokrat vzrok, ki tiči v podzavesti) ali dejanski spremembi globalnega sožitja?

Teden mobilnosti = modni trend
Pred časom sem gledala dokumentarno oddajo o Obami, v katerem znanstveniki razlagajo, da je cela teza o segravanju ozračja "nakladanje" in izgovor politike za davek na emisije. Hkrati pa po Doktrini šoka Naomi Klein sovpada z manipulacijo s strahom pred izumrtjem.

Recimo pa, da Al Gorova dognanja držijo in je naše ozračje onesnaženo do te mere, da če ne bomo spremenili načina življenja TA TRENUTEK, bomo leta 2012 vsi umrli. Zato si naše Evropska unija zamisli teden mobilnosti, ko za trenutek avtomobile zamenjamo za kolo. Ja krasno, si mislim, da me nekdo spodbuja, da naj nekaj naredim za svoje mišičevje.

V nekaterih slovenskih mestih so ob tednu mobilnosti zaprli središča in preusmerili promet na obrobja ter obvoznice, kjer je prišlo do kilometrskih zastojev. In da ne bo pomote, v kolonah SMO stali s prižganimi motorji, emisije pa puh puh okoli nas. In Diana se spet sprašuje, kaj je narobe s to sliko??? Če v račun vzamem, da so vendarle nekateri v torek pustili avto doma in se prisilili uporabiti javni prevoz, smo ravno na nuli – glede onesnaženosti. Teden mobilnosti pa naj bi vsaj za en teden zmanjšal izpust emisij.

165 tisoč ton CO2
Mestna občina Ljubljana ocenjuje, da v Ljubljano v jutranji konici dnevno zaradi delovnih in drugih obveznosti migrira približno 120 tisoč ljudi. Emisije CO2 samo zaradi dnevnih migracij v Ljubljano tako znašajo 165 tisoč ton CO2 ob povprečni zasedenosti avtomobila z 1,2 potnikom. Če pri tem upoštevamo podatek, da se zaradi zastojev na vpadnicah emisije TGP povečajo tudi do 50 %, se lahko upravičeno vprašamo, ali je dan brez avtomobila prinesel tako pozitivne učinke, kot smo jih želeli.

Pa ne, da dogodki, kot je dan brez avtomobila, ne bi bili resnično nujni in dobrodošli. Na to nas opozarjajo vse bolj onesnažen zrak, vse gostejši promet in dolgi zastoji, vse več hrupa in prometnih nesreč. Vendar je kaotična slika cestnega prometa ravno na dan, ki je namenjen "nerabi" avtomobila, razkrila dvoje dejstev. Prvo, da prometna problematika poleg ambicioznih potez vlade zahteva tudi korenito spremembo načina življenja prebivalcev Slovenije. Drugo, da smo Slovenci veliki ljubitelji avtomobila, o čemer pričajo ne le podatki o skromni rabi javnih prevoznih sredstev, ki vsako leto še upada, temveč popolna odvisnost Slovencev od udobja, ki ga ponuja vožnja z osebnim avtomobilom.

Ravnodušen si ali pa ne
Če se vrnem k svojim usnjenim supergam ... Ko sem razmišljala iz česa so narejene, sem se spomnila, kdo jih je naredil (najverjetneje otrok za mizerno plačilo). Prijatelj mi je na moje lastno očitanje dejal: " Kaj je? A te peče tvoja zahodnjaška vest?" Hm, kako me ne bi, če pa mi na vsakem koraku moralizirajo, kako s svojim načinom življenja uničujem naš planet. Naslednje leto se bom na Dan brez avtomobila res odpravila s kolesom v službo, ampak bom med vožnjo po obrobju nosila masko, ker bo zaradi zastojev v zraku še enkrat več emisij v zraku. Ali pa če se sprostim in tako kot "nekateri pametnejši" uživam življenje in se ne zmenim na okolje in zanamce. Ko bi le zmogla.