V razredu športno navdahnjenih predstavnikov segmenta C mazda 3 uživa precejšen ugled. Deloma zaradi odličnih voznih lastnosti, deloma zaradi zajetne zaloge moči, saj je do pred kratkim veljala celo za najmočnejšo v razredu.
Kakšen proizvajalec jo po moči sedaj sicer prekaša, saj inženirji največje moči niso spreminjali, so pa spremembe predvsem pri prenosu moči na cesto, podvozju in še kje. Ena glavnih posebnosti, da ne rečemo kar slabosti predhodnika, je bila prevelika količina navora na prednji kolesni par ob speljevanju, kar je botrovalo k temu, da je vozniku volan rado trgalo iz rok, avto pa je pri naglih pospepševanji le stežka ohranjal smer. Tega je sedaj manj, inženirji pa so to dosegli z prilagoditvijo sistemov ESP in ABS, kjer slednja sedaj z doziranjem zadostne količine navore omejujeta tako imenovani torque steer. Da ne bo pomote, efekta inženirji sicer niso uspeli v celoti zajeziti, je pa občutek na volanu sedaj boljši in vožnja sigurnejša.
Še vedno hvalimo 2,3-litrski štirivaljni bencinski motor z neposrednim vbrizgavanjem goriva, ki je kljub modelni prenovi ostal praktično enak, dobil je le drugačno elektroniko. Navečja moč (191 kW) in navor (380 Nm) sta ostala enaka, so pa dodatno ojačali karoserijo, kar pripomore k večji trdnosti in s tem boljši legi v ovinkih. Spremenjena sta tudi debelejša prečna stabilizatorja, zadaj je večvodilska prema, odmaknjenost od tal pa je (od ostalih bolj civilnih trojk) nižja za centimeter. Poleg motorja pa nasmešek na voznikova usta vedno znova privablja tudi delna zapora diferenciala (LSD), ki poskrbi za eno najboljših leg na cesti v razredu. Zaradi vsega zgoraj napisanega je trojka sedaj še bolje vodljiva in dobesedno prilepljena s podlago, ne zmedejo pa je niti nezaprti ovinski odseki, niti slabša podlaga ali recimo nesnaga na cesti. K temu svoje dodajo še zmogljivejši zavorni sistem, čeprav sistem znanega proizvajalca brembo ne bi škodil.
|
Cena malo čez 30 tisočakov je pričakovana, dobite pa zaradi dolžine in
petvratne zasnove tudi dovolj uporabnega prostora, tako da ni zgolj avto za očija ob koncih tedna.
© Miha Pečoler
|
Znotraj preveč podobna ostalim
Manj kot zunanjost (vključno z odprtino na motornem pokrovu) nas je trojka MPS navdušila znotraj, saj gre za povprečno zmes športnosti in udobnosti in je premalo oddaljena od drugi različic. Stranka sicer dobi delno usnjene sedeže, stopalke, ki so odete v aluminij, pred voznikom pa je med merilnikoma po novem tudi prikazovalnik tlaka v turbinskem polnilniku. Slabše pa se obnese pri obliki volanskega obroča, ki je povsem enak kot pri ostalih različicah in ne briljira glede premera in občutka ob držanju. Videli smo tudi že boljša prednja sedeža z boljšim držanjem telesa v ovinkih, problem bi se enostavno dalo rešiti z kakšnimi recaro sedeži, a kaj ko bi to povečalo osnovno ceno. Boljši vtis pustita menjalnik in podaljšek v obliki prestavne ročice, ki kar kličeta po prestavljanju, za natančnost pa zahtevata trdno roko. Glede opremljenosti dobite vse, kar znamka ta trenutek zmore in ponuja, vključno s sistemom za zaznavo vozila v mrtvem kotu (RVM). Nekoliko nerazumljivo je le njegovo delovanje, saj se ta ob ponovnem zagonu vozila včasih ne prižge, medtem ko se drugič le. Tako voznik ni vedno prepričan, ali sistem deluje, nato mora to preverjati na merilnikih. Platišča so še vedno 18-palčna, pod avdio sistem je, kot je to že v navadi, podpisan bose. Z opremskega stališča tako nismo pogrešali skoraj ničesar, dobro oceno si zaslužita tudi serijska ksenonska žarometa.
Nekoliko nižja poraba
Če se trojka dobesedno počuti doma v ovinkih in vozniku daje zelo veliko svobode, meja zdrsa pa je postavljena rekordno visoko, potem je razumljivo, da glede na moč in navor ni pričakovati ravno nizke porabe. Konkurenca se tu giblje nekje od 12 do 15 litrov, na njenem spodnjem delu pa je sedaj po novem tudi trojka. Tovarna namreč obljublja pol litra nižjo povprečno porabo kot prej, v praksi se to tudi izkaže za resnično. Zaradi posegov v elektroniko trojak sedaj zadošča tudi Euro5 normativom o izpustih, kar je vspodbudno, pa čeprav v ozračje na kilometer poti izpusti 224 gramov CO2.
Konkurenčna tudi glede cene
Glede na videno lahko zaključimo, da MPS-ka ponudi zelo veliko tako vizualno kot tudi tehnično. Po moči res da ni več v samem vrhu, glede talenta in nezahtevne uporabe nevomno kotira zelo visoko. S ceno malenkost čez 30 tisočakov sicer ni več poceni, je pa, tudi zaradi petvratne zasnove, uporaben avtomobil, ki ga lahko uporabljate tudi za vsakodnevne opravke. To pa zna ceniti marsikdo, svoje pa zna terjati tudi dejstvo, da bo na cestah zagotovo dovolj redka, če ne že kar eksotična.
