- Renault clio v šesti generaciji je ne le močno zrasel, temveč tudi spremenil pristop k obliki.
- Ohranja opcijo analognega upravljanja stare šole, tudi sicer imajo fizične tipke v tem avtu ključno vlogo.
- Najbolj racionalna izbira bo za marsikoga prav sredinski paket kar bogate opreme in vstopni bencinski pogon. Kaj so prednost in kaj slabosti.
Najprej najboljša novica - clio obstaja še naprej pristen evropski avto in to tudi v najbolj klasični (najcenejši) različici z ročnim menjalnikom in s klasičnim nehibridiziranim bencinarjem. Ta ugotovitev ni samoumevna, pogled po nekdaj široki evropski konkurenci v B razredu danes enega najde na pokopališču (ford fiesta), drugega na črni celini (VW pola izdelujejo le še v J Afriki), pri nekaterih drugih se najde kup kompromisov pri pogonih …
Renault za zdaj še tudi stavi na vzporedno zgodbo klasike in elektrike. Pri slednji glavno vlogo v tem razredu prepušča modelu renaultu 5, ki igra na retro podobo, medtem ko so si pri novem cliu oblikovalci dali duška z verjetno največjo preobrazbo v 36-letni zgodovini šestih generacij.
Najbolj prodajan Renaultov model in sploh najbolj prodajan francoski avto vseh časov sicer ostaja kombilimuzina, ki pa je dobila zelo dinamično fastback podobo z netipičnim prepletom stila in zelo dobre aerodinamike. Predvsem impresionira njegova današnja velikost - če je clio davnega 1990 v dolžino meril za takratni B razred povprečnih 3,77 metra, danes meter pokaže kar 4,11 metra oziroma tretjino metra več. Toliko kot četrta generacija VW golfa … Renault 5 na drugi strani pogonske sheme ostaja pri manj kot štirih metrih.
Clio zadnje generacije je skratka avto, ki nagovarja zelo široko publiko - od ljubiteljev klasičnih B avtov do tistih, ki bi radi nekaj večjega, a so jim modeli v današnjem 'golfovem' razredu vendarle preveliki oziroma predragi. In seveda one, ki cenijo cestno dinamiko klasičnih kombilimuzin, kakršne kompaktni križanci ne morejo nuditi.
Ob prvem stiku z notranjostjo clia je marsikaj že dobro znanega iz ostalih aktualnih modelov Renaulta: razporeditev dveh digitalnih zaslonov (10 in 10,1 palca), dalje krepak in obsekan volan, veliko fizičnih gumbov za hitro in slepo upravljanje vseh ključnih sistemov v avtu ...
Od vseh gumbov pa mi je najljubši tisti za programirani hitri izklop določenih pomagal. Dvakratni (slepi) pritisk na začetku vožnje in v avtu postane vožnja veliko tišja in prijetnejša.
Kar nenavadno glede na ostale Renaultove modele (gneča na desni strani volana s tremi ročicami …) je delovala v testnem avtu ročica ročnega menjalnika med sedežema, ki je tudi v B segmentu že redkost. Žal pa se mi ni priljubila, ročica je razmeroma visoka, njeni gibi so posledično dolgi, četudi gladki. O menjalniku besedo ali dve še kasneje.
Testni avto je imel sredinsko serijsko opremo techno, ki s teksturami in barvami materialov išče kombinacijo klasične uporabnosti in sodobne notranjosti. To ji kar dobro uspeva, v tem segmentu ji lahko tudi mirne duše odpustimo nekaj trde plastike. Zaradi nabuhle vratne obloge je potreben nekoliko nenaraven gib roke za odpiranje kljuke, pri znamki glede konic obvolanskih in menjalne ročice vztrajajo pri uporabi ostre obloge v obliki prstana, ki deluje bolj kot 'strgalnik' prstnih blazinic.
Druga vrsta je tista, ki ima od novodobne dolžine clia največjo korist. Prostora za kolena je dovolj tudi za klasično rasle potnike in kljub rahlo padajoči strehi ni težav za glavo. Zaman pa sem zadaj iskal stropna držala za roke.
Prtljažnik pri tej verziji pogona meri velikih 391 litrov. Zakaj velikih? Ker jih ima isto število zlati standard C segmenta golf 8! Vseeno je med njima ključna razlika v praktičnosti, cliov prtljažnik veliko kubaturo nabere predvsem z globokim dnom, golf pa z bolj uporabno ploščino, ki dovoljuje nalaganje in prevoz večjih stvari. Pri podiranju cliov prtljažnik naraste na dober kubik, kar je tudi prav soliden rezultat.
Clio je zelo sodoben avto na področju asistenčnih sistemov in povezljivosti, iz zadnje generacije renaultov modelov kopira praktičnost in raznovrstnost odprtokodnega OpenR iinfozabavnega vmesnika. Že zaradi njega je vredno doplačati okoli 1.600 evrov za prehod iz osnovne evolution na techno opremo, ki pa zraven prinese še kup drugih uporabnih stvari - elektronsko klimatsko napravo, gibljivo vzvratno kamero, kartico namesto ključa, samozatemnitveno ogledalo, boljša svetila, sredinsko konzolo z naslonom …
In potem vožnja. Testni avto je torej imel vgrajen klasični litrski trivaljnik in ročni menjalnik. Si kar predstavljam, da bo novi clio v takšni konfiguraciji ljubljenec med drugim šol voženj ali pa ljudje, ki si poleg dobre barve in oblike želijo predvsem nenaporen avto za dnevno uporabo.
Zmore pa clio še precej več. Podvozje je glede na namen vstopne pogonske konfiguracije dobro preračunana kombinacija udobja čez neravnine in občutka zanesljivosti, ko je treba hitreje odpeljati ovinek. K temu doda svoje natančen volan. Gre za lastnosti, v katerih se skriva dolgoletna praksa proizvajalca in 18 milijonov cliov prejšnjih generacij. Bo pa na enem od prihodnjih testov zanimivo videti, kako je podvozje kos konkretno močnejši hibridni izvedenki E-tech.
Bencinar je sicer v hladnem jutru prvih nekaj minut lahko še malce otrdel in pokašljuje, nato pa trije valji ujamejo miren tek in se prav živahno odzivajo na pritisk stopalke za plin brez pretirane žeje. Pozna se kar nizka masa avta. Tipično za trivaljnika je treba biti pri ugašanju potrpežljiv in z držanjem sklopke počakati dodatno sekundo na zadnji sunek gredi.
Manj posrečena glede menjalnika se mi je zdela nastavitev prestavnih razmerij pri nižjih prestavah. Speljevanje in lezenje skozi gnečo (skupaj z visoko ročico) naredi avto manj prijaznega od tistega, kar znajo (so znali) nekateri konkurenti z ročnimi menjalniki. Avtomatiziran menjalnik z dvojno sklopko EDC, ki reši takšne dileme, pri cliu sicer stane 1.600 evrov.
Podatki o vozilu (renault clio Tce 115 techno)
Mere (d x š x v, medosna; v mm): 4.116 x 1.786 x 1.451; 2.591
Pogon: spredaj, 84 kW (115 KM), 220 Nm navora
Masa: 1.202 kg
Zmogljivosti: 180 km/h, pospešek 0–100 km/h v 10,3 s
Poraba na testu: 6,3 l/100 km
Prtljažnik (v litrih): 391 - 1.069
Vleka: do 900 kg
Cena v evrih: 21.090
Jamstvo do 200.000 kilometrov
Novi clio je torej konkreten korak naprej po oblikovni, tehnološki in praktični plati. Renault daje jasno vedeti, da z njim v dobi upadanja pomena B segmenta in vse večjo ponudbo električnih avtov računa tudi na dosedanje uporabnike iz drugih segmentov. Seveda pa clio lahko še naprej ostaja klasični standard v podjetniških voznih parkih. V to smer napeljuje njegova jamstvena shema, ki lahko pokriva vse do 200.000 kilometrov.
Je pa tudi cenovno to povsem drug clio, kot smo ga bili vajeni nekoč. Vstopni motor z ročnim menjalnikom in sredinsko opremo techno stane 21.090 evrov, kar ga gledano strogo v cenike lahko postavlja pred težek izziv glede na neposredne rivale, še posebej tiste, ki lahko v tem cenovnem segmentu računajo na državno subvencijo za električni pogon.
Titulo najbolj prodajanega slovenskega avta bo clio verjetno le stežka še dosegal, kar pa ne pomeni, da si ne zasluži vsaj ohraniti trenutnega deleža uporabnikov.
