Avto
1223 ogledov

Tudi nadzor vinjet? Radarska kontrola?

Portali Žurnal24 main
Portale, ki jih Dars postavlja za cestninjenje težkih vozil, bi lahko po ukinitvi vinjetnega sistema nadgradili za cestninjenje osebnih vozil. Ali bi lahko nanje postavili radarje? Na Darsu pravijo, da ne, lahko pa bi nadzorovali uporabo vinjet, kot to počne avstrijski upravljalec avtocest Asfinag.

V Sloveniji se bo cestnina za težka vozila, to so tovornjaki, avtobusi in vsa druga nevinjetna vozila, predvidoma od začetka leta 2018 dalje zbirala v prostem prometnem toku. V ta namen bo Dars postavil 126 fiksnih cestninskih portalov nad avtocestami in hitrimi cestami, ki bodo uporabljali t. i. DSRC (Dedicated Short Range Communication) tehnologijo. Mnogi od načrtovanih portalov že stojijo, med drugim že tudi na ljubljanski obvoznici

PREBERITE ŠE: 

"Omenjena tehnologija, ki uporablja frekvenco 5,8 GHz, bo omogočala brezžično komunikacijo med vozilom in obcestno napravo," pojasnjujejo pri Družbi za avtoceste. Od 126 portalov, jih bo 15 dodatno opremljenih z napravami za stacionarni cestninski nadzor.

Plačevanje po kilometru

Evropska politika je naklonjena plačevanju cestnine glede na število prevoženih kilometrov, kar posredno pomeni postopno ukinitev vinjetnega sistema. Do leta 2023 naj bi poenoten sistem cestninjenja po prevoženi razdalji najprej povsod uvedli za gospodarska vozila teže nad 3,5 tone, osebna vozila bi sledila najkasneje do leta 2027.

Portali | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Ali bo, kdaj in kakšen način cestninjenja v prostem prometnem toku za osebna vozila bo uvedla Slovenija, še ni znano. A obstoječi sistem, ki je postavljen za tovorna vozila, omogoča nadgradnjo tudi za osebna vozila. 

Portale bi lahko uporabili tudi za avtomobile

"Sistem elektronskega cestninjenja težkih vozil, ki ga trenutno vzpostavljamo, tehnično omogoča cestninjenje vseh vozil, tudi osebnih," pojasnjujejo pri Darsu. "Vendar pa bi bilo treba za osebna vozila sistem predhodno nadgraditi, zlasti z vidika zmogljivosti in funkcionalnosti IT rešitve."

Ocenjujejo, da bi v primeru vključitve osebnih vozil v sistemu predvidoma vsaj petkrat več transakcij. "Novi cestninski portali ne bi bili potrebni, predvidoma pa bi morali nekatere nadgraditi z dodatno nadzorno opremo," pojasnjujejo pri Darsu in dodajajo, da ocene stroškov nimajo, sanj ni bilo potrebe ali zahtev zanjo. 

O postavitvi radarjev ne razmišljajo

Obstoječi sistem bi sicer lahko uporabili tudi za nadzor vinjet. "Z dodatno opremo bi obstoječe portale lahko uporabili za nadzor vinjetnih uporabnikov," pravijo pri Darsu. "To je naredil na primer avstrijski upravljalec avtocest Asfinag." Ne pa za nadzor hitrosti. Na vprašanje, ali bi lahko na obstoječe portale postavili radarje za nadzor cestnega prometa, pri Darsu odgovarjajo, da ne.  

V primeru elektronskega cestninjenja bi morala biti vozila opremljena z ustrezno napravo, OBU oz. On-Board Unit. "Podrobnejše standarde bi morala predpisati EU, ki pa tega za osebna vozila še ni naredila," še v zvezi z uvedbo cestninjenja po prevoženih kilometrih za osebna vozila pojasnjujejo pri Darsu. 

Portali | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main
Pogodba o vzpostavitvi in delovanju večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3500 kg (težja vozila) je začela veljati konec septembra lani. 

"Strošek vzpostavitve sistema je približno 46 milijonov evrov, vzdrževanje sistema približno tri do štiri milijone letno, 10 milijonov evrov pa je rezerviranih sredstev za realizacijo dodatnih zahtev naročnika," pojasnjujejo pri Darsu. "Te zahteve bi lahko bile npr. postavitev cestninskih/nadzornih portalov na novih odsekih avtocest in hitrih cest, nabava dodatnih količin OBU in druge opreme ipd.."

Zaslužek? 13 milijonov evrov na leto.

In kakšen zaslužek si lahko država obeta od novega sistema cestninjenja? "Sprememba cestninskega sistema v sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku za tovorna vozila bo po pričakovanjih zagotovila višji letni priliv za povprečno 13 milijonov evrov na leto," pojasnjujejo pri Darsu.

Dodajajo, da je pri tem treba izpostaviti tudi številne pozitivne učinke za uporabnike, kot so časovni prihranki, manjša poraba goriva in manjše onesnaževanje okolja, saj težka vozila ne bodo več ustavljala in speljevala na cestninskih postajah, ter posledično tudi finančni prihranki uporabnikov.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 15
  • Skippy 19:56 11.julij 2017.

    Avstrijska letna seveda ni cenejša. Hkrati pa seveda nimajo več avtocest. SLovenija je po gostoti omrežja avtocest druga država v Evropi, ki je edino smiselno merilo. Ne moreš primerjati absolutne dolžine v veliko večji države, a ne?

  • Skippy 19:56 11.julij 2017.

    Ker si Slovenec, seveda ne znaš razmišljati drugače kot na način, kako komu škodovat s kaznimii. Drugje v Evropi lahko namreč plačaš cestnino v 30 dneh po vožnji.

  • Tine123 21:32 30.junij 2017.

    Kaki radarji za vraga? V Sloveniji so vsi na PREHITEVALNEM pasu s 110kmh, na voznem pa mogoče kak kamion in še počasnejši voznik.