X1 prinaša najboljše obeh svetov

Že pred leti, ko so pri BMW predstavili model X3, so pri tem bavarskem proizvajalcu na novo pisali zgodovino v razredu premium cestnih terencev, in kot vemo, se zgodovina rada ponavlja. Tako se je tudi zgodilo, saj se je pet let po predstavitvi večjega brata BMW namenil narediti še korak naprej ali bolje rečeno korak navzdol. Rezultat je najmanjši član družine X, ki zdaj šteje že kar štiri člane. Kljub temu pa to ne pomeni, da je najmanjši med "iksi" kaj manj talentiran. Preizkusili smo takšnega z znanim dvolitrskim dizlom in pogonom na zadnji kolesni par, kombinacija, ki naj bi pritegnila tudi največ kupcev.

Pravi novodobni BMW
Če lahko o obliki govorimo v terminologiji iz likovne umetnosti, lahko ta model uvrstimo v postbanglovsko obdobje ali že kar obdobje Vanhooydonka, saj je ta model v večjem delu že nastal pod taktirko tega oblikovalca ali oblikovalskega tima. Tudi pri pravkar predstavljeni petici GT ali napovedani klasični petici se jasno vidi nov oblikovalski pristop, tako že lahko govorimo o novi hišni oblikovalski filozofiji. Ta sicer pomeni odmik od Banglovega "ekstremizma", saj so poteze bolj čiste in umirjene, podoba pa je tudi bolj brezčasna. Ima pa to tako dobro kot slabo plat.

Če bi morali X1 umestiti v neki segment, bi imeli s tem kar nekaj preglavic, saj vozilo na pogled deluje kot povišan karavan, odmik od tal, ki znaša zajetnih 19 centimetrov, pa je tolikšen, da ga uvršča med cestne terence. Tako je še najbolje, če ga imenujemo križanec, pa še v zadnjem času je termin zelo moderen. In ravno takšen želi biti X1, saj po obliki deluje kot pristen BMW, obenem pa se ne sprijazni s klasifikacijo najmanjši med "iksi". Dolžinski meter pokaže, da ne gre ravno za majhen model, saj s 4,45 metra komaj kaj krajši od limuzinske trojke, od X3 pa je manjši le za 13 centimetrov. Podobno je tudi z medosno razdaljo, kar nadalje pomeni enako odmerjen prostor v potniški kabini.

Brezčasna, a športna notranjost
Vstopanje vanjo je sicer odtenek višje kot ponavadi, kljub temu pa ni terensko visoko kot pri pravih terencih. Ob vstopu vas pozdravijo kromirane aplikacije na pragovih ali bolje rečeno napis o poreklu. Voznikov delovni prostor je znan že iz ostalih hišnih modelov in zanimivo je, kako malo se ti med sabo razlikujejo tudi v obdobju deset in več let. Nekateri v tem vidijo prednost, mi nismo tega mnenja.

Žurnal24 main

Glede na to, da gre za avto srednjega razreda, ki je po vrhu še premium, bi pričakovali boljše sedeže, testnikovi so bili namreč pretanki in nudijo premalo bočne opore, edino, kar smo našli v njihov zagovor, je, da so oblikovalci s tem iskali večjo prostornost za potnike v drugi vrsti. Tu se sedi dovolj dobro, kakšen centimeter utegne zmanjkati v višini glav.

Sredinska konzola je tipično beemvejevska, še vedno nas moti berljivost podatkov avdionaprave, ki obenem ne ponuja podatkov o predvajani skladbi s CD-ja ali MP3-ja, kakor tudi ne o trajanju posamezne skladbe. Zvokovno pa izdelek prav tako ni primerek najnovejše tenhike. Škoda.

Obregnili smo se tudi še ob dejstvo, da smo za odličnim in pravilno odebeljenim volanskim obročem zaman iskali ročico tempomata, ki ga testnik pač ni imel. Glede na to, da bo večina strank ta model uporabljala pri vožnji po avtocesti in na relacije, je to skoraj nedopustno. Toda pri BMW-ju imajo za to zdravilo v obliki neskončno dolgega seznama dodatne opreme. Te je v osnovi sicer dovolj, vseeno pa bo prav vsakdo zagotovo posegel po čem s seznama. Drugače skoraj ne gre.

Žurnal24 main

Prtljažnik ponudi osnovnih 420 litrov, kar je glede na mere dovolj, ni pa to kakšen rekorden dosežek. Odpiranje je lahko, nalaganje pa malce visoko. Preglednost vstran je dobra, nazaj je nekoliko slabša, zato priporočamo parkirna pomagala.

Privlačen dizel, odlična lega
Pod motornim pokrovom se je vrtela najbolj logična izbira: dvolitrski dizel, ki v tej različici in tem modelu zmore 130 kW in 350 Nm navora. Motor moč nabira zvezno in v nobenem režimu ni tistega neprijetnega sunka, je pa res, da motor ne prekipeva ravno od moči. Nekako smo od njega pričakovali malce več, čeprav je več kot dober sopotnik pri bolj ležerni in tudi bolj dinamični vožnji. Pri prvi se odkupi z zelo zmerno porabo okoli šestih litrov, priganjanje pa je ne poveča veliko čez mejo osmih litrov. Mi smo na testu porabili slabih osem litrov, kar je glede na velikost in maso dober dosežek.

Menjalnik je natančen, zaradi česar je prestavljanje užitek, enako velja tudi za podvozje, ki prenese še tako dinamično vožnjo, voznik pa ima občutek, da bi nanj lahko "obesili" tudi 50 dodatnih kilovatov in čez. Avto je izjemno lepo vodljiv, čeprav je na mestu zaradi trdega volana potrebna malo trša roka, kar utegne biti naporno in nadležno.Testnik je imel moč speljano na zadnji kolesni par, kar naj bi predstavljalo tudi večino želja strank, glede pogona pa lahko zapišemo, da ta s seboj prinaša vse koristi in tudi pomanjkljivosti. V zimskih časih, ko je bilo na cestah tudi veliko snega, smo imeli z njim kar nekaj dela, čeprav je ESP-sistem zdrse učinkovito izničeval. Seveda je na voljo tudi še pogon Xdrive, s katerim je skrb na slabše prevoznih terenih povsem odveč, je pa res, da se bo o njegovi potrebnosti odločala vsaka stranka posebej, predvsem zaradi 2.550 evrov doplačila, ki jih zahteva.

Glede na videno in vozeno lahko zapišemo, da X1 nedvomno predstavlja svež veter tako v segmentu suvov kot med BMW-modeli, je pa res, da je trg že dodobra zasičen s podobnimi modeli, cenovna umeščenost pa njegovi množičnosti prav tako ne bo v prid. So pa pri BMW-ju to dobro rešili tudi z možnostjo le zadnjega pogona, zaradi česar je cena malo nižja. Kljub temu pa 32 tisočakov tudi zato, ker bo stranka temu z dodatno opremo zagotovo dodala še nekaj tisočakov, ni malo. Ampak dobrodošli v svet BMW-jev.