V nadaljevanju preberite:
- Humanoidni roboti so že prisotni v avtomobilskih tovarnah
- vsi humanoidni roboti ne potrebujejo nog in glave
- Hyundaijevi delavci stavkali zaradi strahu pred roboti in izgubo delovnih mest
BMW v tovarni v Spartanburgu v Južni Karolini v ZDA testira humanoidnega robota podjetja Figure AI. Robot je zmožen prenašati težke komponente iz zabojnikov v vozičke, lahko hodi, prijema dele in premika vozičke. Slabost je, da je trenutno počasnejši od človeka. Pri BMW so vseeno prepričani, da bodo humanoidni roboti v prihodnosti lahko postali pomemben del proizvodnje. Tako menijo tudi pri Mercedesu, kjer testirajo robote podjetja Apptronik za razvrščanje in ravnanje s komponentami,
Hyundai pa načrtuje uporabo robotov podjetja Boston Dynamics za organiziranje delov, ki jih nato delavci vgradijo. Tesla razvija humanoidnega robota z imenom Optimus, ki bi ga po besedah Elona Muska lahko uporabljali ne le v avtomobilski industriji, temveč tudi v drugih panogah. Musk je nedavno v intervjuju za The Economist dejal, da bo Tesla lahko izdelovala robote v ogromnih količinah, pri čemer bi njihova cena sčasoma močno padla. Meni, da bi lahko bilo nekoč več humanoidnih robotov kot ljudi. Optimus naj bi opravljal različna fizična dela – od dela v tovarnah do opravil v gospodinjstvu.
Roboti ne potrebujejo nog ali glave
Vsi niso prepričani, da so roboti na nogah najboljša rešitev za tovarne. Strokovnjaki opozarjajo, da bi enostavnejši robotski sistemi lahko veliko ceneje opravljali veliko število ponavljajočih se nalog. Avtomobilske tovarne so že zelo avtomatizirane, zato možnosti za nadaljnje povečanje produktivnosti s humanoidi morda niso tako velike. General Motors zato ubira drugačen pristop in razvija robote, ki bodo v delu sodelovali z rokami in dlanmi, vendar brez nog. Ideja je, da je robot tam, kjer je potreben, in opravlja nalogo, ne da bi se moral po nepotrebnem premikati po tovarni. Tudi Renault je predstavil robota brez glave, kar kaže, da proizvajalci vse bolj eksperimentirajo z različnimi oblikami avtomatizacije, namesto da bi vztrajali, da morajo biti roboti videti kot ljudje.
Vse bolj pereče postaja tudi vprašanje delovnih mest. Proizvajalci trdijo, da bi roboti lahko prevzeli težja delovna mesta, hkrati pa ustvarili nova delovna mesta za vzdrževanje in programiranje strojev. Sindikati pa se bojijo, da bo avtomatizacija pomenila predvsem manj zaposlenih. A za zdaj so ljudje še vedno potrebni in kar je bolj pomembno, delo opravljajo hitreje.
Začele so se stavke proti robotom
Korejski delavci so v strahu pred roboti že začeli s stavkami. Skupina Hyundai Motor Group je lastnik proizvajalca robotov Boston Dynamics in je že napovedala, da bo od leta 2028 v svoji ameriški tovarni v Georgii v ZDA začela uporabljati humanoidne robote Atlas. Sprva bodo sestavljali in pripravljali dele za proizvodnjo, od leta 2030 pa naj bi prevzeli tudi bolj kompleksna opravila sestavljanja komponent. Hyundai načrtuje postopno širitev njihove uporabe na druge tovarne. Ta razvoj dogodkov je med delavci vzbudil zaskrbljenost, da bi roboti in umetna inteligenca dolgoročno lahko zmanjšali potrebno število zaposlenih.
Hyundai in njegov južnokorejski sindikat sta po mesecih pogajanj in vrsti stavk, ki so močno ovirale proizvodnjo, dosegla okvirni dogovor. Konflikt je dosegel vrhunec 25. avgusta s prvo celodnevno stavko delavcev Hyundai Motor v Južni Koreji v zadnjem desetletju. Sindikati so zahtevali višje plače in zaščito delovnih mest.
Delavci letos stavkajo že približno 60 ur. Dvoizmensko delovanje je proizvodne linije zaprlo za približno 120 ur, viri iz industrije pa ocenjujejo, da zaradi tega ni bilo proizvedenih približno 55.200 vozil v vrednosti več kot 1,4 milijarde evrov. V skladu z začasnim sporazumom se bo osnovna mesečna plača delavcev zvišala za okoli 65 evrov. Prejeli bodo tudi bonus v višini več kot 400 odstotkov svoje mesečne plače in dodatno plačilo v višini okoli 8.000 evrov. Prejeli bodo tudi 15 delnic Hyundai, socialne točke točk v višini 330 evrov in od prihodnjega leta naprej povišice za poletni dopust.
Dogovorjeno je bilo tudi zaposlitev 500 novih proizvodnih delavcev, od tega 200 v drugi polovici leta 2027 in nadaljnjih 300 v letu 2028. Sindikat je zahteval tudi zvišanje obvezne upokojitvene starosti s 60 na 65 let. Hyundai se je strinjal, da bo to izvedeno, če se bo v Južni Koreji spremenila ustrezna zakonodaja.
Dogovor še ni dokončen. Člani sindikata bodo o njem glasovali 31. avgusta, vendar bi njegov sprejem verjetno končal največji konflikt Hyundai Motorja z delavci v zadnjem desetletju.
