Medtem, ko je večina avtomobilov tistega časa sledila dolgočasnemu pravilu simetrije, je W124, izdelan med letoma 1984 in 1995, pokazal, da popolnost ne zahteva vedno enakosti. Pri standardnih modelih z volanom na levi strani je bilo levo (voznikovo) ogledalo opazno večje, pogosto s skoraj popolno pravokotno ali rahlo poševno zasnovo. V to ohišje je bilo nameščeno ravno steklo, ki je zagotavljalo absolutno natančno oceno razdalje vozil, ki se premikajo za njim. Navsezadnje je to ogledalo dovolj blizu voznika za optimalno zaznavanje. Takšna razlika torej ni naključna — reflektira namero in ergonomijo Mercedesovega studia, ki je želel optimizirati vidljivost in hkrati ohraniti primerno širino vozila na cestah.
Ohišje desnega vzvratnega ogledala je bilo bistveno manjše, z ožjim profilom in pogosto bolj zaobljeno. Poleg tega je bilo opremljeno s konveksnim (izbočenim) steklom, ki je nekoliko popačilo sliko, zaradi česar so bili predmeti videti bolj oddaljeni, a je ključno razširilo vidno polje. Zakaj se je Mercedes-Benz odločil za ta nenavadni pristop? Odgovor je kompleksen.
Po nekaterih informacijah je Bruno Sacco, glavni oblikovalec Mercedes-Benz v času razvoja W124, omenil, da je asimetričen videz del estetske zavesti in arhitekture avtomobila — torej ne samo funkcionalnost, ampak tudi vizualna posebnost modela. Pogosto je bila električna nastavitev rezervirana le za sovoznikovo ogledalo — zaradi razdalje, do katere mora voznik seči — medtem ko je voznikovo ogledalo bilo ročno nastavljivo.
Vendar pa je bolj bistveno, da je desno stransko ogledalo najbolj oddaljeno od voznika. V standardnih pogojih bi to ustvarilo mrtvi kot. Manjše ohišje in konveksno steklo sta bila popoln kompenzacijski mehanizem, ki je odpravil to tveganje in vozniku omogočil celovit pregled prostora ob avtomobilu. Tudi konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo vsako izboljšanje pretoka zraka izjemnega pomena. Manjše in elegantneje oblikovano desno ohišje je prispevalo k zmanjšanju zračnega upora (Cx). To je neposredno vplivalo na tišino v kabini pri večjih hitrostih in tudi na manjšo porabo goriva.
