Mazda BT-50 dual cab 4X4 GT

PLUSI: Soliden izgled zahvaljujoč dvobarvni karoseriji, velikost kesona, terenske zmogljivosti, motor, nosilnost, oprema, cena. MINUSI: Obračalni krog pri vklopljenem 4x4 pogonu, neugledna ročica ročne zavore, z informacijami skop potovalni računalnik.

Ravno zato smo izbrali testiranca, saj sta glede zmogljivosti v samem vrhu še posebej, če namerava lastnik vozilo uporabljati kot pravi delovni stroj.

Lepota v službi zmogljivosti
O kakšnih večjih oblikovnih dosežkih je v primeru testnih modelov brezpredmetno govoriti. Če že, se za njima obračajo glave zaradi pojavnosti, velikosti, ne pa zaradi oblike in dizajna. In prav je tako. Pa začnimo tam, kjer najbolj šteje, pri kesonu. V obeh primerih gre za modela z dvojno kabino, kar pomeni, da je nakladalni prostor nekoliko manjši, a še vedno dovolj zajeten. Pri mazdi je ta celo nekoliko daljši, saj nissanovega presega za dokaj zanemarljivih pet centimetrov, malce večja razlika pa je pri širini kesona, kjer mazda prednjači za 6,6 centimetra. Keson slednje je tudi bolje obdelan, saj imajo vse različice na odrgnine odpornejšo plastično oblogo kesona, nissanov pick-up je brez tega tudi pri najbolje opremljeni različici. Pri pogonu je zgodba ponovno precej podobna. V osnovi je pri obeh speljan na zadnji kolesni par, oba pa imata dodan priklučljiv stalni štirikolesni pogon z reduktorjem, ki dobro služi pri težkih spustih. Izbira pogona je boljša pri nissanu, saj ga lahko vključite kadarkoli, pri mazdi morate imeti zato vklopljeno funkcijo RFW, za njen vklop pa morate ustaviti. Ko imate pogon enkrat vključen, je delovanje obeh zelo dobro, z izjemo pri manevriranju na majhnem območju, ko je treba vozilo hitro in na majhni površini obrniti. Takrat vam štirikolesni pogon močno poveča obračalni krog, zato ga je takrat nujno izklopiti. Ima pa nissanov pogon še eno prednost pred mazdinim, in sicer delovanje pri hitrostih nad 100 km/h. Nissanov prenese tudi to, medtem ko vas bo računalnik v mazdi hitel opozarjati, da pogon izklopite, ker lahko škodite vozilu.

Nissan NP300 pick-up 2.5 dCi 4X4 DC LE

PLUSI: Visoko sedenje, enostavna uporaba, motor, pogon, klasična ročica ročne zavore, učinkovito predogrevanje motorja, nosilnost. MINUSI: Zastarel izgled tudi za pick-upe, skromna notranjost, ni merilnika zunanje temperature, ura le med merilniki, keson je brez plastične obrobe, skromna oprema, samo čelni varnostni blazini, nima tretje zavorne luči in potovalnega računalnika.

Tudi pri terenskih zmogljivostih sta si dokaj blizu, saj mazda premaga klance s 34-stopinjskim vstopnim kotom, pri nissanu mora biti ta tri stopinje manjši. Enaka razlika v prid mazde je tudi pri kotu preloma, ki znaša 25 stopinj, s 33-stopinjskim kotom pa jo mazda bolje odnese tudi pri izstopnem kotu (pri pick-upu je ta lahko do 31-stopinjski). Večja razlika je pri globini vode, po kateri lahko vozilo brede. Nissan tako premaga vodotoke do globine 45, BT-50 pa celo do 75 centimetrov. Največji bočni nagib pri obeh je enak in znaša 48 stopinj. Mazda je tako za odtenek boljši hribolazec kot nissan, a so razlike, razen pri globini vode, spet relativno majhne.
Vzmetenje je pri obeh zelo podobno, saj ga spredaj sestavlja prema z dvojnimi prečnimi vodili, zadaj pa za blaženje udarcev s cestiščem skrbijo listnate vzmeti, ki prenesejo večje obremenitve, kar se pozna pri največji obremenitvi, ki v obeh primerih znaša dobro tono.

Znotraj brez limuzinskega udobja
Resda v notranjosti nismo preveč pričakovali, vendar smo bili glede na konkurenco, ki jo kljub višji ceni predstavljata nissanova navara in mitsubishi L200, vseeno malo razočarani. Še posebej to velja za pick-up, ki z opremskega stališča nudi le najnujnejše, njegova notranjost pa je prej kot osebnim avtomobilom podobna tisti v kakšnem enostavniku. Tudi pri najboljše opremljeni različici volan in prestavna ročica nista odeti v usnje, medtem ko pri BT-50 poleg usnja na volanu dobite še ogrevana sprednja sedeža, CD-izmenjevalec s serijskim AUX-vhodom ter štiri varnostne zračne blazine. Nissan ima tako od udobnostne opreme zgolj ročno klimatsko napravo, elektrificirana bočna stekla in stranska ogledala, daljinsko centralno zaklepanje ter audioenoto s CD-predvajalnikom, ki pa ne bere mp3 datotek. Da ne bo pomote, tudi mazdina notranjost nudi zelo malo limuzinskega udobja, vseeno pa je v primerjavi z pick-upom veliko prijaznejša do uporabnika. Ena redkih prednosti pri pick-upu je klasična ročica ročne zavore, ki je pri mazdi izvlečna in kot taka zelo neugledna. Tudi kar se tiče zunanjega izgleda je zmagovalec mazda, predvsem zaradi dvobarvne karoserije in kromiranih ohišij vzvratnih ogledal.


Motorja z veliko vlečno silo
Motorja sta enaka po velikosti in zasnovi, mazdin pa razvije nekoliko večjo moč in navor tudi pri nižjih vrtljajih. Bolj nas je prepričal mazdin motor, saj bolje vžge in ima mirnejši tek, čeprav bi po občutku dejali, da sta enako močna, kar govori v prid nissanovega agregata. Menjalnika sta v obeh primerih petstopenjska ročna, prestavljanje pa ni vzor prevelike natančnosti. Lega na cesti je tipična za to vrsto vozila – pri nenaloženem bo pick-up neudobno poskakoval, čisto drugače je, ko sta naložena. Takrat sta celo zelo udobna. Oba se udobno peljeta tudi po avtocesti. Zavore in volanski mehanizem zahtevajo privajanje. Glede porabe jo boste nekoliko bolje odnesli z mazdo, a je razlika znašala precej zanemarljivih 0,2 litra.

Očitnega zmagovalca ni
Upoštevajoč terenske zmogljivosti, izgled in založenost z opremo ni očitnega zmagovalca, saj je enkrat v ospredju eden, drugič drug. Je pa res, da je večkrat boljši mazdin predstavnik. Če v enačbo vključimo še ceno, je odločitev še težja, res pa je, da vsa dodatna oprema zlahka izniči razliko v osnovni ceni. Torej je zmagovalec mazda BT-50. Če ne zaradi drugega, pa zaradi dvoličnosti.