Z omrežjem pete generacije mobilne tehnologije in prenosa podatkov vstopamo v obdobje gigabitov. Kar je pravzaprav logično nadaljevanje omrežij, pri katerih smo govorili o kilobitih in megabitih. V primerjavi z obstoječimi mobilnimi omrežji 5G prinaša torej veliko večje hitrosti prenosa podatkov v obeh smereh (od in do uporabnika), kar postaja vse bolj pomembno pri razvoju video storitev, varnejše mobilnosti v prometu in na številnih drugih področjih. S tem se odpirajo široke priložnosti za številne nove tehnološke preboje, boljšo uporabniško izkušnjo, večjo varnost, krajšo zakasnitev, učinkovitejše povezovanje in še veliko več.
Od kilobajtov do gigabajtov
Ob primerjavah hitrosti, ki jih je ponujala tretja generacija mobilne telefonije (3G), ko smo prvič začeli resneje govoriti o prenosu podatkov, se danes lahko nasmehnemo. Te so tedaj v teoriji namreč znašale približno 0,3 Mbps, kar je v praksi pomenilo, da smo med odpiranjem prilagojene spletne strani na mobilnem telefonu lahko popili espresso. Občasno se to zgodi še danes, če omrežje 4G ni na voljo, čeprav slednje že ponuja hitrosti (v teoriji do 150 Mbps), ki zagotavljajo povsem normalno brskanje po spletu in pretok video vsebin.
Tudi ob začetku prihoda 5G še ni mogoče natančno določiti, kako bo razvoj tehnologij vplival na naraščanje hitrosti pete generacije omrežij. Že zdaj pa lahko rečemo, da bo omrežje 5G za 10-krat hitrejše od omrežja 4G. V gigabitnem mobilnem omrežju 5G bodo v prvi fazi hitrosti namreč dosegale do 1 Gbps, a se bo omrežje, kot rečeno, tehnološko še razvijalo, zato lahko pričakujemo tudi hitrosti okoli 10 Gbps, po nekaterih teoretičnih napovedih celo do 20 Gbps.
V primerjavi s tehnologijo LTE/4G bo tako tehnologija 5G po sedanjih ocenah že na začetku omogočala 10-krat višje hitrosti, z nadaljnjim razvojem omrežja pa tudi do 100-krat višje hitrosti prenosa podatkov.
Do celovečernega filma v le nekaj sekundah
Za boljšo predstavo povejmo: če je za prenos celovečernega filma v visoki ločljivosti (HD) v omrežju 4G potrebnih 50 minut, se bo ta čas v omrežju 5G skrajšal na vsega 9 minut. Nekatere napovedi hitrosti omrežja 5G so še bolj slikovite: če uporabnik stacionarnega omrežja DSL, s hitrostjo 50 Mbps, za pretakanje vsebine enega DVD-ja (4,7 GB podatkov) potrebuje 13 minut, bo v omrežju 5G, pri hitrosti 10 Gbps, potreboval le 4 sekunde.
In če je za dosedanje generacije mobilne telefonije veljalo, da so bile hitrosti prenosa podatkov v praksi odvisne tudi od števila uporabnikov, ki so podatke sočasno prenašali preko iste bazne postaje, pri 5G tudi to ne bo več ozko grlo. Gostota uporabnikov na določenem območju bo namreč lahko precej večja kot pri LTE/4G. Če je v slednjem na kvadratnem kilometru približno 2000 povezanih naprav, jih bo v 5G na enaki površini po napovedih tudi do milijon.
Priložnost za razvoj novih storitev
Hitrost in gostota uporabnikov pa nista edini prednosti omrežja 5G. Še ena, prav tako zelo pomembna, je izjemno nizka zakasnitev oziroma latenca. Če se je omrežje LTE/4G, z odzivnim časom 200 milisekund, zelo približalo 250 milisekundam, kolikor človek potrebuje, da se odzove na vizualni dražljaj, bo zakasnitev v omrežju 5G še precej nižja - znaša namreč vsega 1 milisekundo.
S tako hitrim sprejemanjem ter pošiljanjem informacij bo 5G zagotovo osnova za razvoj novih storitev. Predvsem za optimizacijo in izboljšanje javne varnosti in prometnih tokov, nadgradnjo zdravstvenega sistema s telemedicino, razmahom pametnih domov in še bi lahko naštevali. Za vse našteto je namreč ključen razvoj interneta stvari (IoT) in število povezanih naprav hitro raste. Tako naj bi po različnih napovedih do leta 2030 doseglo celo 25 do 100 milijard.
Komunikacija v realnem času pa bo med drugim pospešila tudi vpeljavo industrije 4.0, ki bo še dodatno narekovala nadaljnji razvoj družbe. Industrija 4.0 namreč ne potrebuje le visokih hitrosti in nizke zakasnitve podatkov za kratek čas, temveč tudi zanesljivo delovanje omrežja na daljši rok.
