Gorenjska
229 ogledov

Slovenski velikani kranjske gimnazije pripravljeni

Avtorice Slovenskih velikanov. Črt Štrubelj Avtorice Slovenskih velikanov, od leve proti desni Gaja Bumbar, Klara Polajnar, Helena Potočnik, Eva Kozjek Šurc in Martina Potočnik, ter gimnazijska profesorica in koordinatorka mednarodne mature, Nataša Kne.
Pripravljenih je letošnjih ducat portretov, nastalih izpod rok petih deklet, umetnic, vseh bivših ali sedanjih dijakinj Gimnazije Kranj. S tem se je končalo že lansko leto začeto delo, takrat so dekleta narisala prvih dvanajst portretov, novih dvanajst pa krasi koledar kranjske gimnazije za leto 2021. Letošnje umetnine bodo potovale tudi po galerijah.

Pet deklet, dvanajst slovenskih velikanov

Koledar kranjske gimnazije izhaja že vrsto let in je že njena stalnica, na njem upodobljeni Slovenski velikani, Slovenke in Slovenci, ki so pomembno zaznamovali slovenski čas in prostor, so nastali s preprosto risarsko tehniko – rjavo barvico – izpod rok nadarjenih deklet. Helena in Martina Potočnik, Klara Polajnar ter Eva Kozjek Šurc so kranjsko gimnazijo že zaključile in so študentke ljubljanske univerze, v gimnazijskih (trenutno virtualnih) klopeh še vedno sedi dijakinja 3. letnika mednarodne mature na Gimnaziji Kranj Gaja Bumbar.

Velikani so po vsej Sloveniji lepo sprejeti: »Ponujajo estetski užitek, so pa hkrati odraz domoljubne geste mlade ustvarjalne roke, ki neobremenjeno pred nas pripelje ljudi iz drugega časa in prostora,« je nad mojstrovinami navdušena Nataša Kne, koordinatkorka mednarodne mature na Gimnaziji Kranj, profesorica filozofije in mentorica deklet pri Slovenskih velikanih. »Mnogo slovenskih velikanov ne poznamo, ne poznamo njihovega življenja, njihovega dela, še manj poznamo njihove obraze. Prav obraz pa najbolj ostane v spominu, zato želimo, da bi Slovenski velikani še nekaj let naseljevali slovenske galerije, morda tudi domove,« dodaja.

Prepoznavanje talenta je dolgotrajen proces

Svojo podobo so na koledarju kranjske gimnazije za leto 2021 dobili Edvard Rusjan, Veronika Deseniška, Srečko Kosovel, Ignacij Borštnik, Josipina Turnograjska, Simon Jenko, Angela Piskernik, Ivan Vurnik, Miki Muster, Leon Štukelj, Duša Počkaj in Herman Potočnik Noordung.

Avtorici šestih umetnin, vsaka treh, sta študentki in sestri, Helena in Martina, obe samoukinji, ki sta svoj risarski talent spoznavali skozi čas. »Prepoznavanje talenta je bil v resnici dolgotrajen proces, saj se ni vse zgodilo čez noč. Ko se učiš risanja, se mi zdi pomembno, da te nekdo podpira – starši so bili vedno moji kritiki, ki jih je bilo resnici na ljubo težko razočarati,« se spominja Martina.

Navdih dekleti najdeta povsod: »Po ogledu dobrega filma, med prebiranjem knjig ali pesmi, med poslušanjem glasbe, včasih pa pride navdih do mene kot strela z jasnega,« pove Martina, Helena ga najde še v naravi, navdušijo jo tudi slikarji s svojimi umetninami, umetnost pa vidi kot filter, skozi katerega gleda na svet in zaradi katerega vidi lepoto v različnih prizorih in prostorih.

Nova pot po galerijah

Lansko leto je prva serija portretov, ki so bili tudi ključni del koledarja za leto 2020, požela lepe uspehe in odmevala daleč naokoli. Razstavljeni so bili v številnih galerijah in drugih javnih stavbah po Sloveniji, tudi letos pa bo potujoča razstava najprej konec novembra na ogled v Galeriji Mestne občine Kranj, nato pa še v Galeriji Zavarovalnice Triglav v Kranju in v Gostilni pri kolovratu v ljubljanskem starem mestnem jedru ter morda – situacija je zaradi znanega stanja še negotova – tudi na številnih drugih javnih mestih.

Razstavljanje slik pred širšo množico umetnicam pomeni veliko, dekleta to vidijo kot priložnost za še neuveljavljene umetnike: »Galerije in druga javna mesta so z odprtimi rokami sprejela nas mlade, do neke mere tudi še neizkušene umetnice in naš trud. Upam, da ljudje ob pogledu na portrete uživajo toliko, ko sem jaz uživala med njihovim ustvarjanjem,« je z odzivom javnosti zadovoljna ustvarjalka Helena Potočnik.

Ob pogledu na portrete za koledar prihajajočega leta se zdi, da so dekleta od lanskega leta še napredovala in še bolj izpopolnila svojo risarsko tehniko, ker pa so večinoma že maturantke, na šoli upajo na risarski podmladek za Slovenske velikane 2022. Morda dela tudi prerastejo meje gimnazije – če bo projekt rasel in bodo nove generacije prispevale nove portrete, lahko to spodbudi še koga, državno ustanovo, ki bi sistematično ustvarjala arhiv portretov, kar bi bil lahko lep državni projekt, meni Nataša Kne.

Gimnazija Kranj je prostor umetnikov

Kot še en dokaz, da je med dijaki Gimnazije Kranj kar nekaj umetnic in umetnikov, ki nedvomno bogato dopolnjujejo nabor njenih raznovrstnih talentov, je koledar označila Helena Kokot, članica Sveta staršev Gimnazije Kranj. »Hvala vam in iskrene čestitke mladim umetnicam, ki s svojim umetniškim izražanjem ohranjajo spomin na slovenske velikane,« je zapisala v zahvalo risarkam in ostalim podudnikom projekta ter izpostavila velik pomen umetnosti na najstarejši gimnaziji v Kranju.

Tam dajejo velik pomen tudi stvarem, ki so izven gimnazijskega učnega programa – dijake spodbujajo k razvijanju svojih sposobnosti, talentov in hotenj, poudarja Nataša Kne. In tako, s pravo spodbudo in naravnanostjo k umetnosti, nastane takšna mojstrovina – v Kranju, sploh pa na Gimnaziji Kranj, talentiranih umetnikov gotovo ne manjka.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice