Kaj vam je od zadnjih štirih let najbolj ostalo v spominu?
V političnem smislu zagotovo prepričljiva zmaga na županskih volitvah leta 2006, kjer sem dobil več kot 78 odstotkov glasov. Druga stvar je kongres stranke v lanskem letu, kjer sem postal predsednik Slovenske ljudske stranke.

Vam je mogoče česa žal v tem mandatu?
Seveda naredi človek v življenju kakšno stvar drugače, kot bi si jo želel narediti. Življenje je sestavljeno iz stvari, ki jih narediš dobro in tudi iz kakšnih napak. Ne spomnim pa se, kakšne stvari, ki bi jo posebej obžaloval.

Kako vam kažejo interne javnomnenjske ankete? Javno objavljene vam ne kažejo najbolje.
Kažejo nam dobro. Slovenska ljudska stranka ima preko trinajst tisoč članov in imamo v svojem krogu skoraj osemdeset županov, odlične ministre in ljudi, ki se že dolgo ukvarjajo s politiko. Približno vemo, kakšen je naš domet na teh volitvah.

Bi lahko napovedali, koliko poslancev boste imeli?
To je v našem volilnem sistemu težko reči, zato napovedujemo v smislu odstotkov volilne naklonjenosti. Na zadnjih volitvah smo prejeli 6,82 odstotka glasov, zdaj pa pričakujemo realno osem odstotkov, če bo pa kaj več, bomo zelo veseli.
 

	Že v tem mandatu bi moral biti ključni problem vlade visoka inflacija, ki znižuje realne dohodke državljank in državljanov. Bojan Šrot

Kje ima SLS to rezervo, teh slabih dveh odstotkov, ki ste jih zdaj omenili?
Mislim, da je ta rezerva pri volivkah in volivcih, ki so nekdaj volili Slovensko ljudsko stranko, pa so bili mogoče v kakšnem trenutku nad stranko razočarani. Ampak danes, ko je od tega preteklo štiri, osem ali pa morda še več let, lahko z gotovostjo rečemo, da nas ni ničesar sram, saj smo naredili veliko dobrega za Slovenijo. Ni nas bilo v nobenih aferah, preprečili smo marsikatero neumnost in to je tisto, kar bomo poskušali v tej tekmi volivkam in volivcem povedati. Danes ni čas za politično filozofiranje, ampak čas za akcijo, za konkretne ukrepe, da bomo enkrat dočakali tisti čas, za katerega se zavzemajo vsi politiki - da bi Slovenke in Slovenci živeli bolje. Verjetno pa se državljani in državljanke sprašujejo, kdaj bo prišel ta čas. Mi si želimo, da čimprej.

Je to lahko že v naslednjem mandatu?
Lahko, seveda.

Kaj bo po vašem mnenju ključna težava vlade v naslednjem mandatu? Če bo SLS prišel v vlado v novem mandatu, s čim se boste najprej spopadli?
Že v tem mandatu bi moral biti ključni problem vlade visoka inflacija, ki znižuje realne dohodke državljank in državljanom. Mislim da bo to eden ključnih problemov tudi prihodnje vlade. Zelo verjetno se zna pojaviti še en problem povezan s svetovno gospodarsko recesijo. S temi problemi se bo treba najprej spopasti in najti prave rešitve.
 

Bojan Šrot

Slovensko ljudsko stranko je prevzel lani novembra iz rok Janeza Podobnika. Na zadnjih lokalnih volitvah v Celju je dobil zavidljivih 78 odstotkov. Največji uspeh je stranka doživela na volitvah leta 1996, ko je postala druga najmočnejša stranka v državi in takrat tudi pristala v vladi Janeza Drnovška. Od takrat je SLS sodelovala v vsaki vladi. Javnomnenjske ankete stranki kažejo, da se ji ne bo uspelo prebiti v parlament. A tako je bilo tudi leta 2004 do incidenta na reki Dragonji, v katerega je bil vpleten Janez Podobnik.

Kako naj se Slovenija pripravi na to recesijo?
V primeru recesije bo treba takoj pristopit k zmanjševanju sredstev javne porabe. Mi smo si v programu zastavili cilj, da delež javne porabe v bruto domačem proizvodu začne počasi padati. Zdaj je nekje okoli 43 odstotkov, cilj naslednjega mandata pa bi moral biti okoli štirideset odstotkov. To pomeni manjše javne finančne izdatke in uveljaviti stroškovni princip vodenja države ter uvesti učinkovitost uporabe javnih sredstev. Sicer ne bo mogoče zmanjševati davkov in ostalih dajatev, ki jih morajo državljani prav posebej plačevati v državni proračun. Nekaj dni nazaj sem bil neprijetno presenečen, ko sem prebral podatek, da je Slovenija edina država v evropski skupnosti, kjer so plače realno padle za 3,5 odstotka v zadnjem letu.

Kje bi vi zmanjšali javne finančne izdatke?
Potrebovali bi bolj korenito deregulacijo države. Pretirano normiranje, ne samo v obliki zakonov ampak tudi podzakonskih predpisov, povzroča velik strošek, ogromno ljudi in dela. Vzporedno bi morali zmanjšati število zaposlenih. Treba je priznati, da se je v mandatu te vlade veliko naredilo na področju uprave, tudi z vpisovanjem na enem mestu. Gre za celo vrsto ugodnosti, ki so državljanom in državljankam zmanjšale ne samo stroške, ampak tudi prihranile na času za urejanje teh zasebnih zadev.

Je to kar je Virant na tem področju naredil dovolj, ali je potrebno nekaj več?
Ne, po moji oceni je to šele začetek nekega procesa. Ampak zelo pomemben začetek. Pri nas nismo bili navajeni, da bi kdo izgubil službo zaradi, recimo temu tehnoloških viškov, kot je izgubilo službo na tisoče ljudi v Sloveniji.

Po drugi strani pa je slišati mnenja ljudi v državni upravi, da je to varčevanje že zarezano v meso.
Imam točno izdelano študijo na primeru Mestne občine Celje, ki je v enem letu zmanjšala za več kot 10 odstotkov števila zaposlenih, ampak naš cilj bi moral biti 20, 30 odstotkov in bomo tudi do tega prišli. Je pa problem, ko se morajo ljudje ukvarjati z nekimi postopki, ki pa z državljane nič ne pomenijo. Je veliko notranje birokracije. Se strinjam da je v obstoječih predpisih to težko. Smiselno bi bilo popraviti deregulacijo, zmanjšati število javne uprave... Ne govorim samo na nivoju države, ampak potem tudi občine in potem te ljudi dobro plačati.

Ko smo ravno pri plačah lahko spregovorimo tudi o sodnikih.
Sodniki so zaposleni v tretji veji oblasti in zato ne gredo v isti koš z javnimi uslužbenci. Res je, da imamo v Sloveniji največ sodnikov na število prebivalcev. Vem za podatek recimo iz Norveške, kjer imajo petsto sodnikov, pa jih je dvakrat več kot Slovencev, pa tekoče rešujejo stvari. Je res, da se je pri nas še vedno poceni pravdati in tožariti, ampak problem je v tem, da mora sodnik, opravljati veliko dela, ki ni njegovo osnovno delo. Recimo takšne kot so Danska, Finska ali Norveška. Imam občutek da smo v Sloveniji naredili eno pomanjšano Nemčijo. Veliko evropskih držav sploh nima ustavnega sodišča.

Po Nemčiji pa se ne bi zgledovali? Minister Šturm ob vsaki spremembi zakona doda, da imajo tako v Nemčiji in Avstriji.
Jaz bi povedal še od vejice naprej, ker na koncu ni pike. Če vzameš samo eno stvar iz segmenta ven, potem si iz zidu vzel opeko.

Je pomembno, da predsednik stranke sodeluje v vladi?
Ne za funkcioniranje stranke in ne za funkcioniranje vlade to ni pomembno, saj so vsak na svojem naslovu. Kakšna pa je razlika, če je koalicijski partner na Beethovnovi ali pa na Langusovi ulici. Predsednik vlade jih ima vedno lahko okoli sebe, samo skliče jih. Jaz si v tem mandatu predvsem želim, da bi se dvignil politični ugled parlamenta. Mislim, da državljanke in državljani ne odobravajo, da sedi v dvorani deset, petnajst ljudi. Tako se praktično ne odvija nobena resna razprava. Poslanke in poslanci zgolj pridejo zvečer na glasovanje, ne da bi poslušali argumente za in proti.Če bo šlo v to smer bomo imeli čez kakšno leto kar virtualni parlament.. Mislim da je tu treba nekaj narediti v tej smeri. Zakaj pa moramo v tej državi ves čas zakone spreminjati? To ni najbolj normalno.

Kaj bo vlada naredila s Telekomom, NLB, če boste v njej sodelovali?
Privatizacija je v Sloveniji končana in država nima družbenega premoženja že kakšnih osem let, od leta 2000. Ko danes govorimo o privatizaciji gre za prodajo državnega premoženja. Mi smo proti temu, da se država umakne iz vseh teh družb. Prav je, da postane lastništvo družb v segmentu finančnega sektorja, zavarovalništva, energetike in infrastrukure takšno kot je, saj ni z njim nič narobe. Nikoli nisem pristal na tezo, da je država slab gospodar.

Bi bili po zdajšnjih izkušnjah znova pripravljeni vstopiti v vlado, ki jo vodi Janez Janša?
Mi nismo izključujoči. V politiki ni prostora za zamerljivce in naše odločitve, kakšen bo naš status po teh volitvah, so v veliki meri odvisne od nas in tudi od rezultata volitev.

Franc Zagožen je pred kratkim rekel, da si bo moral janez Janša poiskati druge koalicijske partnerje.
Verjetno bi tudi tukaj lahko dal kakšno vejico... Ko govorimo, da imamo v Slovenski ljudski stranki notranjo demokracijo, tega ne govorimo zato, da bi se lepo slišalo navzven, ampak ker jo resnično imamo. Prepričan sem, da bi bilo narobe, če bi vsi enako mislili. Doktor Zagožen je takšnega mnenja, minister Podobnik je drugačnega, ampak mi zato ne sankcioniramo nobenega. Ne zatiramo različnih pogledov. Če je pa potrebno, glasujemo, in ko sprejmemo večinsko stališče, smo vsi zadovoljni.

Ali v vaših očeh koalicija Slovenija še obstaja?
Koalicija Slovenija ni nikoli obstajala, čeprav so imeli nekateri takšen ali drugačen interes. V SLS se štejemo za prvo lastovko pomladi, ki je prinesla demokratizacijo države. Danes si je težko predstavljati koliko poguma je bilo potrebnega leta 1988, da so se ljudje politično drugače aktivirali. Ti ljudje, ki so bili ustanovitelji Slovenske kmečke zveze, so elementarni demokrati. In če gledate danes Slovensko ljudsko stranko, kot naslednico Slovenske kmečke zveze, mi nismo nikoli spreminjali svoje politične smeri. Vedno smo bili desnosredinska stranka.

Očitajo vam, da SLS ni več dovolj ljudska stranka. Koliko ljudskega še imate v programu?
To je en očitek. Ampak ne, da ni SLS ljudska stranka, ampak da je njen predsednik slab in da ga je treba zamenjati. Mi nismo nikoli bili stranka, ki bi podlega liderstvu in kjer bi bil zgolj predsednik in potem dolgo nič. Naša ljudskost se izraža ali pa vidi tudi v tem, da smo ena izmed strank, ki smo dobro organizirane po celotnem območju Slovenije. To je tudi razlog, da smo bili tako uspešni na lokalnih volitvah. Mi hodimo v oddaljene, odročne kraje Slovenije ne samo takrat, ko so volitve, ampak tudi drugače. Ohranjamo pristen kontakt z našimi člani.

Kakšna je vaša največja moralna napaka v življenju?
Nobenih takih napak v življenju nisem naredil, če sem jih pa naredil, sem posledice vedno nosil sam.