Milivoje Novakovič je s 14 goli najboljši strelec druge nemške lige. Konec januarja so ga pri iskanju njegovih korenin v ljubljanskih Novih Jaršah pri družini obiskali nemški novinarji.
"Sivo blokovsko naselje ob avtocesti. Izhod Ljubljana-Nove Jarše."
Tako se začne članek,
ki ga je na svoji spletni strani objavil nemški velikan
1. FC Köln
, ki v zadnjih letih životari v drugi ligi. Nekaj upanja navijači vidijo
v slovenskem reprezentančnem napadalcu
Milivoju Novakoviču
, prvem strelcu druge nemške lige, ki je v Kölnu postal tako
popularen, da je ljudi začelo zanimati, od kje prihaja.
"Tole je moj 'kvart', tu se je vse začelo," je dobrodošlico v ljubljanskem naselju Nemcem izrazil Novakovič. Ob betonskem igrišču, kjer nadobudni mladci našega glavnega mesta pilijo nogometno tehniko, vsi opazijo napadalca slovenske izbrane vrste in se želijo z njim fotografirati. "Na tem igrišču smo igrali več čas. Ure in ure. Tu je vse za vogalom. Šola je od bloka oddaljena dvesto metrov, to je bilo za nas otroke super," pravi napadalec Kölna in popelje goste v stavbo Beblerjevega trga 1, kjer še vedno živijo njegovi starši.
Nemci se pošalijo glede nizkih cen bencina in se odpravijo v deveto nadstropje, kjer na
vratih z velikimi črkami piše Novakovič. Tri sobe, kuhinja, kopalnica. Današnji nogometni zvezdnik
ni živel v razkošju.
"Luksuza res nismo poznali, smo preprosti ljudje,"
pove gostom 56-letni oče
Mitar
, ki je stanovanje preuredil v pravi mali muzej. Po stenah visijo slike sina
v reprezentančnem dresu in različni komercialni letaki iz Novakovičevih klubov.
"Moj oče zbira vse, kar najde o meni."
V kuhinji ima Novakovič starejši shranjene tudi
številne članke iz časopisov. S posebnim dodatkom: zapiše si vsak gol, ki ga je dosegel Mišo, od
tistih prvih začetkov v pionirskih vrstah ljubljanske Olimpije pa do danes.
Nemce preseneti vzdevek Mišo . Kaj pa Nova ? Oni ga poznajo le po tem vzdevku. "V družini in v Sloveniji ga vsi kličejo Mišo. Vzdevek Nova se ga je oprijel med igranjem v Avstriji," razloži oče. Ko igra Köln, so vsi pred televizorjem. Navijajo in trepetajo za Miša.
"Ko nad njim kdo naredi prekršek, začnem jokati. Ne morem si pomagati. Tega res ne prenašam dobro. Velikokrat v cerkvi molim, da bi bil Milivoj zdrav," pravi mama Anka (50), pogovoru pa se pridruži tudi sestra Slavica (33), nekoč zelo dobra rokometašica, ki je igrala za ljubljansko Olimpijo. "Bila sem na robu prve ekipe in državne reprezentance, potem pa sem si izpahnila rami in morala končati z rokometom," pove.
"To, da igra za državno reprezentanco, je uspeh za naju kot starša. To pomeni, da sva ga
pravilno vzgojila,"
pravi mama.
"Za to sem zapravil veliko denarja,"
se nasmehne oče.
"Ko je zdrav, lahko doseže vse. V to sem prepričan. Zrel je za prvo nemško ligo. Verjamem, da
lahko igra tudi v Ligi prvakov. O tem vsi sanjamo,"
ponosno doda.
Mama Anka poudari, da je bil Mišo v mladih letih najmanjši v razredu. "Bil je tako prijazen otrok. Ko pa je dobil v noge žogo, je postal divji," se sinove metamorfoze spomni mama. Pred desetimi leti je kot nepotreben zapustil Olimpijo in se podal v Avstrijo, z željo po igranju nogometa. "Zame je bilo to zelo težko," pravi Anka. "Miša sem zelo pogrešala in to se do danes ni spremenilo. Čeprav sem se zdaj na to privadila. Ko je doma, mu vedno pripravim najljubšo jed – puranji zrezek in pomfrit." Oče seveda vse sprejema bolj stoično. "Takšno je življenje poklicnega nogometaša. Vesel sem, da igra v tujini. Ponosen sem na vse, kar je dosegel."
Na koncu Novakovič nemške obiskovalce povabi še na kosilo in si privošči polnjene lignje. "Če so pa tako dobri," ne ravno zdravo prehrano pohvali Mišo. "V Kölnu jih ne dobim nikjer. Ko pridem domov, si jih preprosto moram privoščiti." Nemški gostje opazijo tudi prisrčen pozdrav Novakoviča in natakarja v restavraciji. "Bil je v sosednjem razredu v šoli. Skupaj smo igrali nogomet." Na igrišču med šolo in domom, kjer se je vse začelo.
"Tole je moj 'kvart', tu se je vse začelo," je dobrodošlico v ljubljanskem naselju Nemcem izrazil Novakovič. Ob betonskem igrišču, kjer nadobudni mladci našega glavnega mesta pilijo nogometno tehniko, vsi opazijo napadalca slovenske izbrane vrste in se želijo z njim fotografirati. "Na tem igrišču smo igrali več čas. Ure in ure. Tu je vse za vogalom. Šola je od bloka oddaljena dvesto metrov, to je bilo za nas otroke super," pravi napadalec Kölna in popelje goste v stavbo Beblerjevega trga 1, kjer še vedno živijo njegovi starši.
|
Mišo, sestra Slavica, mama Anka, oče Mitar © FC Köln
|
Nemce preseneti vzdevek Mišo . Kaj pa Nova ? Oni ga poznajo le po tem vzdevku. "V družini in v Sloveniji ga vsi kličejo Mišo. Vzdevek Nova se ga je oprijel med igranjem v Avstriji," razloži oče. Ko igra Köln, so vsi pred televizorjem. Navijajo in trepetajo za Miša.
"Ko nad njim kdo naredi prekršek, začnem jokati. Ne morem si pomagati. Tega res ne prenašam dobro. Velikokrat v cerkvi molim, da bi bil Milivoj zdrav," pravi mama Anka (50), pogovoru pa se pridruži tudi sestra Slavica (33), nekoč zelo dobra rokometašica, ki je igrala za ljubljansko Olimpijo. "Bila sem na robu prve ekipe in državne reprezentance, potem pa sem si izpahnila rami in morala končati z rokometom," pove.
|
Novakovič je strelec za Köln – znan pojav. © Action Images
|
Mama Anka poudari, da je bil Mišo v mladih letih najmanjši v razredu. "Bil je tako prijazen otrok. Ko pa je dobil v noge žogo, je postal divji," se sinove metamorfoze spomni mama. Pred desetimi leti je kot nepotreben zapustil Olimpijo in se podal v Avstrijo, z željo po igranju nogometa. "Zame je bilo to zelo težko," pravi Anka. "Miša sem zelo pogrešala in to se do danes ni spremenilo. Čeprav sem se zdaj na to privadila. Ko je doma, mu vedno pripravim najljubšo jed – puranji zrezek in pomfrit." Oče seveda vse sprejema bolj stoično. "Takšno je življenje poklicnega nogometaša. Vesel sem, da igra v tujini. Ponosen sem na vse, kar je dosegel."
Na koncu Novakovič nemške obiskovalce povabi še na kosilo in si privošči polnjene lignje. "Če so pa tako dobri," ne ravno zdravo prehrano pohvali Mišo. "V Kölnu jih ne dobim nikjer. Ko pridem domov, si jih preprosto moram privoščiti." Nemški gostje opazijo tudi prisrčen pozdrav Novakoviča in natakarja v restavraciji. "Bil je v sosednjem razredu v šoli. Skupaj smo igrali nogomet." Na igrišču med šolo in domom, kjer se je vse začelo.
