Najstarejša manifestacija človeka

	Pustno veseljačenje ima korenine v antiki, saj so že Rimljani in Grki praznovali ob nastopu novega leta. Ta so bila povezana predvsem s čezmernim uživanjem hrane in pijače. Preoblačenje človeka v masko pomeni v zgodovinskem razvoju človekovo težnjo po vstopanju v drugi jaz.

Etnolog Janez Bogataj je prepričan, da je pustovanje ena najstarejših manifestacij človeka. Ob bogatem razvoju pusta pri nas pa je kritičen do pojava tradicionalnih regionalnih mask v urbanem okolju.

Kam v zgodovino sega pustni običaj in kako se je skozi čas spreminjal?
Točnega podatka o tem, kdaj so ljudje začeli pustovati, ni, gotovo pa navada šemljenja sega daleč v predkrščanski čas. Takrat so naši predniki praznovali obdobje ponovnega obujanja narave, na drugi strani pa odhajanja zime. Tudi krščanstvo je videlo, da mora ta čas spoštovati in nadaljevati, čeprav je pust izrazito poganski praznik. Beseda pust izvira iz besede "meso-pust", kar pomeni pustiti meso. Po čezmernem uživanju dobrot je nastopilo postno obdobje, ki je trajalo vse do velike noči. Pust se je na Slovenskem skrčil v ožje pustno dogajanje, na pustno soboto, nedeljo in pustni torek. Sicer označuje poosebljanje pustnega demona, "pustnega kralja". To je lik, ki nastopa v naših šegah in navadah.
Šemljenje je sicer verjetno ena najstarejših lastnosti človeka, saj si je s pomočjo maske človek že v pradavnih obdobjih poskušal zagotoviti hrano, ker se je z masko lažje približal živali. Pustno veseljačenje ima korenine v antiki, saj so že Rimljani in Grki praznovali ob nastopu novega leta. Ta so bila povezana predvsem s čezmernim uživanjem hrane in pijače. Preoblačenje človeka v masko pomeni v zgodovinskem razvoju človekovo težnjo po vstopanju v drugi jaz.

Kurenti v Ljubljani © BOBO

Kako lahko opišete pustovanje na Slovenskem?
Pri razvoju pustovanja na Slovenskem imamo na eni strani delno zaigran zgodovinski spomin na ostaline pusta, ko je človek še veroval v nadnaravne sile, ki naj bi mu pomagale odganjati zimo. Na drugi strani zlasti v mestih prihajamo v stik s karnevali. Sestavine teh so bile po večini družbeno kritične in so omogočale prebivalcem, da so enkrat letno "udarili" po vseh negativnostih, ki so se dogajale okrog njih.
V Sloveniji se je do danes ohranilo nekaj pradavnih pustnih ritualov. En tak primer je "Korantija" na Ptujskem in Dravskem polju. Te maske so transformirane, ampak vseeno gre za neko dediščino, s katero živimo in jo razvijamo naprej. Kakšnem bo kurent čez sto let, ne vemo, bom pa vesel, če se bo razvijal naprej. Tipologija mask na slovenskem vključuje tako kontinuiteto dediščine, ki ni bila prekinjena v zgodovinskem razvoju, ampak ima danes sodobno podobo. Drugo skupino pa predstavljajo vsa tista pustna dogajanja, ki so interpretacija bogate zgodovine in nimajo več globlje povezanosti z vsakdanjim življenjem prebivalcev.

	Pri razvoju pustovanja na Slovenskem imamo na eni strani delno zaigran zgodovinski spomin na ostaline pusta, ko je človek še veroval v nadnaravne sile, ki naj bi mu pomagale odganjati zimo. Na drugi strani zlasti v mestih prihajamo v stik s karnevali. Sestavine teh so bile po večini družbeno kritične in so omogočale prebivalcem, da so enkrat letno "udarili" po vseh negativnostih, ki so se dogajale okrog njih.

Pust je poganski običaj. Kako se prepleta s krščanstvom?
Cerkev je bila do pusta večkrat zelo kritična in ga je poskušala celo ukiniti, saj je maska človeku omogočala, da počne kaj takega, kar ni po volji cerkveni oblasti. Kljub poskusom Cerkve, da pust ukine, je bilo to tako zakoreninjeno v ljudeh, da se je ohranilo vse do današnjega časa. Pustno norenje je v koledarju še vedno enakovredno prisotno več ali manj vsem drugim praznikom. Pust je ena največjih poganskih ostalin v koledarju.

Katere maske v Sloveniji so ohranile svojo prvotno podobo?
Cerkljanski laufarji poleg škoromatov iz Brkinov sodijo med ene najbolj slikovitih šem pri nas. To je eden prvih šemskih likov na slovenskem, ki sodi tudi v okvire prizadevanj za zaščito nesnovne kulturne dediščine po Unescu. Najbolj reprezentativne pustne skupine ali primeri pustne dediščine na Slovenskem so denimo tudi pustni liki v Drežnici nad Kobaridom ter pustarji z Banjščic. Pri teh se v zadnjem času pod vplivom ptujskih kurentov dogaja, da v pustnem času potujejo po Sloveniji in se predstavljajo v povorkah in karnevalih. Mislim, da je to neprimerno, ker je to "banalizacija" dediščine, "iztrganje" pojava iz primarnega okolja.

Kateri so najbolj "živi" pustni sprevodi in karnevali v Sloveniji?
Med karnevali lahko omenim pust v Cerknici, pri katerem gre za izrazit karnevalski družbeno kritični prikaz, ki so ga obogatili s pojavom nekaterih lokalnih mitoloških mitov, denimo coprnic. Največji pustni karneval pa je gotovo na Ptuju. Ta predstavlja mešanico paradnega prikazovanja pustnih likov iz vseh slovenskih pokrajin, obenem pa tudi kritičen odnos do aktualne družbene problematike.
V Ljubljani sicer pripravljajo pustno povorko, za katero ne vem, kako je zasnovana, domnevam pa, da se ponavlja zgodba iz preteklosti, ko so v Ljubljani organizirali t.i. kmečko ohcet. Vsekakor ne bo najbolje, če bodo v Ljubljani nastopali liki pustovanj iz posameznih slovenskih pokrajin. Mislim, da moramo skladno z deklaracijo Unesca o zaščiti nesnovne kulturne dediščine nujno začeti razmišljati o pravilnem odnosu do teh bogastev. Prav je, da ta bogastva sooblikujejo tudi turistično ponudbo Slovenije, vendar v primarnih kulturnih okoljih. Bistvo EU je poudarek regionalnih kultur, ne pa globalistično seštevanje lokalnih posebnosti v brezdušnih urbanih okoljih.

Se morda tradicija pustovanja na deželi razlikuje od mestnega?
Pustno dogajanje na vaseh zadnja leta ne odstopa preveč od tistega v mestih. V nekaterih okoljih, npr. škoromati v Brkinih in pusti v Drežnici, pa pustovanje še vedno ostaja v domeni fantovske skupnosti, ki je nosilka pustnega rituala. Mimo njega pa se odvijajo tudi nekatere sodobne oblike, predvsem s šemljenjem otrok.

Kateri so najbolj razpoznavni pustni karnevali v tujini?
Med najbolj znane pustne karnevale v tujini sodi Beneški karneval. Ta je turistično primerno propagiran in je postal obljubljen cilj številnih turistov, tudi z drugih kontinentov. Zelo znana sta tudi karnevala v Kölnu in Rio de Janeiru, ki je prava paleta ustvarjalnosti z ogromnimi tehnološkimi in likovnimi napori. Zelo močno je karnevalsko gibanje tudi v Belgiji.