Izhodišče za obisk Bele puščave je oaza Farafra, kjer živi približno 5000 ljudi. Depresija Farafra v velikanski Libijski puščavi na zahodu Egipta je med najbolj izoliranimi deli države, Bela puščava (Sahara el Bedy) pa je tista naravna znamenitost, ki v ta del Egipta privablja popotnike in celo skupine egiptovskih šolarjev. Puščava, ki je nekaj deset kilometrov oddaljena od naselja Farafra, je zares bela, poudarjajo Egipčani. Ponos puščave, v kateri belo barvo dopolnjujejo različni odtenki rumene, so velike bele kredne tvorbe, ki so pretežno nastale z vetrno erozijo. Najrazličnejše, tudi fantastične tvorbe so skozi čas počasi najbolj preoblikovali peščeni viharji. "So puščave in so puščave," je nekoč rekel britanski raziskovalec puščav Ralph Bagnold. In ena od tistih, ki bi jih Bagnold zapisal z veliko začetnico, je zagotovo Bela puščava, velika okoli 1800 kvadratnih kilometrov, v katero se je zelo priporočljivo odpraviti z vozilom, ki ima pogon na vsa štiri kolesa.
Bela puščava, ki je od Kaira oddaljena približno 400 kilometrov, je tudi poligon za fotografe, ki nenavadne geomorfološke oblike slikajo ob najrazličnejših delih dneva – bela kreda je najbolj bela opoldne, ob sončnem zahodu pa se spremeni v odtenke zlate. Mnoge najprepoznavnejše tvorbe so domačini in obiskovalci poimenovali, najznačilnejše oblike pa so "monoliti, gobe, sladoledni korneti, šotori, črički in inselbergi". Bela puščava po mnenju mnogih nekoliko spominja na arktično pokrajino. Da se njenega pomena Egipčani dobro zavedajo, dokazuje podatek, da več kot 200 zaposlenih v turizmu učijo, kako zavarovati občutljivi puščavski ekosistem.
